Nekdanji romski svetnik ob odvzemu socialne pomoči: ˝Ne vemo niti, kam je šel denar˝

Zaradi izvajanja t. i. Šutarjevega zakona je v zadnjih dneh več ljudi – predvsem pripadnikov romskih skupnosti – ostalo brez denarne socialne pomoči, kar je sprožilo ogorčenje in strah med prejemniki pomoči.

O tem je spregovoril tudi Zoran Grm, nekdanji novomeški romski svetnik, ki je skupaj s svojo partnerko ostal brez celotne socialne pomoči.

Brez obvestila. Brez razlage. Brez denarja.

»Vzeli so nam celo socialno in mislim, da je bilo to nezakonito, saj nam ni ostalo za plačilo položnic,« je dejal Zoran Grm.

Dodal je še, da ni prejel nobene uradne odločbe o tem, da mu bo pomoč zasežena.

»Saj sploh ne vemo, kje je ta denar...«, je še poudaril.

Podobne izkušnje delijo tudi številni Romi na Dolenjskem in širše, kar so mnogi zapisali na družbenih omrežjih.

Zakonska podlaga in izvršbe brez razlage

Na Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) so za STA pojasnili, da so na podlagi Šutarjevega zakona (zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti) v zadnjih dneh izdali 1275 sklepov o izvršbi.

Ciljali so na dolžnike, ki so imeli v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane globe za prekrške.

Pomembno je vedeti, da je zakon dopustil izvršbo tudi na denarno socialno pomoč, kar pa v preteklosti ni bilo običajno.

 A brez sodelovanja s centri za socialno delo?

Vodja Centra za socialno delo Novo mesto, Alen Pust, je za STA pojasnil, da bi moral FURS vsak sklep o izvršbi posredovati centru, ki bi potem:

• presodil socialni položaj dolžnika,

• odločil, ali je izvršba upravičena,

• ali pa bi bilo bolj smiselno, da se pomoč izplačuje v naravi (npr. v obliki plačila računov, naročilnic za blago ipd.).

Vendar pa so bili na centru o tem obveščeni le od nekaterih uporabnikov, uradnih informacij s strani FURS-a pa niso prejeli.

Brez transparentnosti in zaščite najbolj ranljivih

Zgodba Zorana Grma in mnogih drugih odpira resna vprašanja o:

• zakonitosti odvzema pomoči brez predhodne odločbe,

• neobveščenosti centrov za socialno delo,

• ter učinkih Šutarjevega zakona na najranljivejše – predvsem na Romsko skupnost, kjer so pogoji za življenje že brez tega pogosto izjemno težki.

Kam naprej?

Zadeva kliče po odgovornih pojasnilih, jasnejših postopkih in boljši zaščiti ljudi, ki so popolnoma odvisni od socialne pomoči.

Čeprav zakon morda dovoljuje izvršbo, mora biti to opravljen z občutkom za človeka, ne le kot administrativna kljukica.

Ker za nekatere ni ostalo niti za položnice, niti za kruh.

Zadeva se še razvija. Spremljamo odzive in pričakujemo tudi uradne razlage FURS-a ter Ministrstva za delo.