V državnem zboru znova završalo! Reberšek ostro levici: ˝Sedite, dajte mir in poslušajte!˝

V Državnem zboru je znova završalo.

Tokrat zaradi obsežnega interventnega zakona, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politični blok.

Poslanci so zavrnili predlog odhajajoče koalicije za javno predstavitev mnenj. Nato pa je Aleksander Reberšek izrekel stavek, ki bo še odmeval:

»Zdaj imamo mi škarje in platno v rokah.«

Nova fronta v parlamentu

Na skupnem odboru DZ je bilo napeto že od začetka.

Poslanci Svobode, SD, Levice in Vesne so zahtevali javno predstavitev mnenj o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Po njihovih besedah gre za zelo obsežen predlog, saj naj bi posegal v kar deset zakonov. Zato so menili, da bi morali pred odločanjem prisluhniti tudi:

• stroki,
• sindikatom,
• institucijam,
• zainteresirani javnosti,
• in vsem, ki jih bodo spremembe neposredno zadevale.

Lenart Žavbi iz Svobode je opozoril, da so predlagali okoli 40 povabljenih, a da številni po njegovih besedah vabila sploh niso prejeli.

Tereza Novak je dodala, da predlagatelji pravijo, da delajo za ljudi, zato bi morali ljudem tudi dovoliti, da spregovorijo.

»Večina ni 40, ampak 46 plus«

Na drugi strani so poslanci SDS, NSi, Resnice in drugih predlagateljev zavračali očitke o izključevanju.

Žan Mahnič je poudaril, da po njegovem ni bistveno, ali predlog podpiše 10 ali 40 poslancev. Ključna naj bi bila večina v odboru.

Dejal je:

»Večina ni 40, ampak 46 plus.«

Tudi Katja Kokot iz Resnice je glasovala proti javni predstavitvi mnenj.

Odhajajoči koaliciji je očitala, da tudi sama v prejšnjem mandatu ni vedno poslušala stroke. Po njenem gre za nujne ukrepe zaradi:

• draginje,
• visokih stroškov dela,
• pritiska na malo gospodarstvo,
• in potrebe po ohranjanju delovnih mest.

Dodala je, da dodatno zavlačevanje v takšnih razmerah ni odgovorno ravnanje.

Reberšek ostro: »Zdaj pa sedite«

Najbolj odmeven trenutek seje je prišel, ko je v imenu predlagateljev spregovoril Aleksander Reberšek iz NSi.

Poslancem z levega političnega pola je očital, da so pred predstavitvijo zakona ustvarili uro proceduralnih zapletov.

Nato je bil zelo neposreden:

»Dejstvo je, da so ljudje na volitvah jasno in glasno povedali, v katero smer si želijo, in da si enostavno želijo sprememb.

Bilo vas je 55, zdaj ste padli na 40. Mislim, da je to jasen pokazatelj. Zdaj pa sedite, dajte mir in poslušajte, zdaj imamo mi škarje in platno v rokah, in pustite nam, da delamo,« je dejal.

Njegove besede so takoj dvignile veliko prahu.

Za ene so bile izraz odločnosti in jasnega političnega preobrata. Za druge pa znak, da se v parlamentu odpira nova faza zaostrenih odnosov.

Kaj prinaša sporni omnibus zakon?

Predlog zakona med drugim predvideva ukrepe na več pomembnih področjih.

Med njimi so:

• nižji DDV za osnovna živila,
• nižji DDV za del energentov,
• ukrepi za malo gospodarstvo,
• spremembe za normirance,
• posegi na področju davkov,
• spremembe pri socialnih prispevkih,
• ukrepi na področju dolgotrajne oskrbe,
• spremembe v zdravstvu,
• in posegi v pokojninski sistem.

Predlagatelji trdijo, da gre za zakon, ki naj bi razbremenil ljudi in gospodarstvo po letih višjih obremenitev.

Nasprotniki pa opozarjajo, da tako obsežnih sprememb ni dobro sprejemati brez širše javne razprave.

Bitka se šele začenja

Razprava je pokazala, da novi politični odnosi v DZ prinašajo ostrejši ton in drugačno razmerje moči.

Na eni strani so tisti, ki želijo hitre ukrepe in razbremenitve.

Na drugi strani so tisti, ki opozarjajo, da je treba pri velikih spremembah ravnati premišljeno in vključiti širšo javnost.

Eno pa je jasno: interventni zakon je postal ena prvih velikih političnih preizkušenj nove parlamentarne večine.

Vprašanje je, ali bo prinesel konkretno pomoč ljudem in gospodarstvu — ali pa še poglobil razkol med tistimi, ki želijo hitre spremembe, in tistimi, ki zahtevajo daljši razmislek.