Predsednico Pirc Musar na proslavi izžvižgali, pri Janši pa so se slišali tako žvižgi kot glasen aplavz

25.06.2026 Slovenija Mega

Slovenija letos obeležuje 35 let samostojne države.

Ob tej priložnosti je na Trgu republike v Ljubljani potekala osrednja državna proslava pred dnevom državnosti, na istem prostoru, kjer je Slovenija pred desetletji slovesno razglasila svojo samostojnost.

Slovesnost je bila prežeta z domoljubjem, spomini na osamosvojitev in razmislekom o tem, kakšno državo želimo graditi v prihodnje.

A večer ni minil brez napetosti.

Govor predsednice Nataše Pirc Musar in govor premierja Janeza Janše so namreč spremljali tudi posamezni žvižgi iz občinstva.

 

FOTO: Blaž Samec

Predsednica izžvižgana ob besedah o civilni družbi in medijih

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v svojem govoru poudarila, da je Slovenija v 35 letih pokazala, da je majhnost lahko tudi prednost.

Po njenih besedah smo največ dosegli takrat, ko smo stopili skupaj.

Ob tem pa je opozorila, da je povezanost v državi danes znova na preizkušnji.

»Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja. Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi,«

je dejala predsednica.

Ko je govorila o civilni družbi in medijih, je bilo iz občinstva slišati žvižge.

Po proslavi je dejala, da je žvižgi niso prizadeli in da jih je pričakovala.

»Prav je, da slišimo različna mnenja in danes smo slišali različna mnenja. Jaz v tem ne vidim nobenih težav,«

je povedala.

Na slovesnosti izžvižgali predsednico države Natašo Pirc Musar pic.twitter.com/lHDQYAVwY3

— Slovenske Novice (@SlovenskeNovice) June 24, 2026

 

Opozorila na nezaupanje in politično kadrovanje

Predsednica je v govoru opozorila tudi na nevarnost revanšizma, zaničevanja državnih institucij in političnega kadrovanja.

Po njenem mnenju vsako menjavo oblasti prepogosto spremlja strah v državnih podsistemih.

Poudarila je, da strokovna in osebna kompetentnost ne bi smeli biti potisnjeni na stran zaradi politične pripadnosti.

Dotaknila se je tudi vprašanja davkov.

Po njenih besedah je zniževanje davkov lahko všečna politična poteza, a mora vlada jasno povedati, kako bo ob tem financiran razvoj socialne države.

 

Janša: Pri najpomembnejših vprašanjih moramo stopiti skupaj

Premier Janez Janša je v svojem govoru poudaril pomen vrednot časa, ki je Slovence povezal ob osamosvojitvi.

Dejal je, da moramo skupno prihodnost graditi na pogumu, sodelovanju in jasni viziji.

Tudi njegov govor so ponekod spremljali žvižgi, na več mestih pa glasen aplavz podpornikov.

Janša je spomnil na dogajanje pred 35 leti, na prostovoljce, ki so bili pripravljeni braniti državo, in na sprejemanje temeljnih dokumentov samostojne Slovenije.

Ob tem je poudaril, da politika takrat ni bila tako enotna kot narod na plebiscitu, a je vseeno dosegla potrebno ustavno večino.

»Te večine ne bi bilo, če tudi slaba polovica tedanje leve opozicije ne bi skupaj z Demosom glasovala za samostojno Slovenijo.«

 

Slovenija je napredovala, a izzivi ostajajo

Janša je ocenil, da smo po 35 letih z marsičim lahko zadovoljni.

Spomnil je, da se je BDP na prebivalca močno povečal, hkrati pa priznal, da so k napredku prispevale različne vlade.

»V vseh mandatih različnih vlad so tudi dosežki, ki so nas popeljali naprej,«

je dejal.

Ob tem pa je opozoril, da Slovenija zaradi pretirane centralizacije in birokratizacije ni dovolj izboljšala kakovosti življenja.

Med ključnimi izzivi je izpostavil stanje javnih blagajn, davke, javno varnost, energetsko varnost in prehransko varnost.

 

Kulturni del v znamenju slovenske besede in osamosvojitve

Slavnostnima govoroma je sledil kulturno-umetniški program.

Pod program sta se podpisala scenarist in avtor več skladb Igor Pirkovič ter režiser Roman Končar.

V glasbenem delu so sodelovali Simfonični orkester, Mešani pevski zbor Crescendo in Otroški pevski zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Z recitali so se spomnili velikih imen slovenske književnosti, med njimi Srečka Kosovela, Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja, Antona Aškerca, Lili Novy in Josipa Stritarja.

Na pomembne mejnike demokratizacije in osamosvojitve so spomnili tudi z avdiovizualnimi prikazi, med drugim s projekcijo na stolpnico ob robu Trga republike.

 

Zaplet s prapori in peterokrako zvezdo

Pred proslavo je odmeval tudi zaplet s prapori.

V ZZB NOB Slovenije so najprej sporočili, da se osrednje državne proslave ne bodo udeležili, ker naj organizator ne bi omogočil sodelovanja njihovemu praporu s peterokrako zvezdo na vrhu droga.

V vabilu naj bi bilo navedeno, da morajo imeti sodelujoči prapori na vrhu droga grb Republike Slovenije.

Kljub prvotni napovedi pa so bili predstavniki oziroma prapor s peterokrako zvezdo na prizorišču opaženi.

V zvezi so sicer poudarili, da po njihovem mnenju simboli narodnoosvobodilnega boja sodijo tudi na državno proslavo, saj naj bi bil NOB eden od temeljev razvoja slovenske državnosti.

 

Praznik, ki vedno znova odpira vprašanje enotnosti

Državna proslava ob dnevu državnosti je bila tudi letos več kot le slavnostni dogodek.

Bila je ogledalo Slovenije.

Pokazala je ponos na državo, hvaležnost do tistih, ki so zanjo tvegali, pa tudi razlike, ki v družbi še vedno ostajajo.

Toda prav praznik državnosti nas spominja, da Slovenija ni nastala iz samoumevnosti.

Nastala je iz poguma, vere, odpovedi in odločnosti ljudi, ki so želeli živeti v svoji državi.

Zato 35 let pozneje ostaja ključno vprašanje:

ali znamo ob vseh razlikah še vedno stopiti skupaj, ko gre za prihodnost Slovenije?