Bi moral biti javni prevoz za dijake in študente po vsej Sloveniji brezplačen?

31.07.2026 Slovenija Mega

Dostopen javni prevoz mladim odpira vrata do izobraževanja, samostojnosti in novih priložnosti.

Hkrati lahko razbremeni družinske proračune, zmanjša število avtomobilov na cestah ter mlade že zgodaj spodbuja k bolj odgovornemu odnosu do okolja.

Zato se tudi v Sloveniji vse pogosteje pojavlja vprašanje: bi morali imeti vsi dijaki in študenti brezplačen javni prevoz po vsej državi?

V številnih družinah stroški prevoza niso zanemarljivi. Še posebej to občutijo mladi, ki se v šolo ali na fakulteto vsak dan vozijo iz oddaljenih krajev.

Nekateri morajo uporabljati avtobus, vlak in mestni promet, zato je njihova pot pogosto dolga, naporna in organizacijsko zahtevna.

 

Mladi že imajo subvencionirane vozovnice

Dijaki in študenti so v Sloveniji trenutno upravičeni do nakupa subvencioniranih vozovnic za javni potniški promet. Postopek lahko uredijo elektronsko prek portala eUprava ali na prodajnih mestih prevoznikov.

Subvencionirana vozovnica mladim že omogoča ugodnejšo uporabo avtobusnega in železniškega prometa. Kljub temu morajo zanjo praviloma še vedno plačati določen znesek.

Država je leta 2026 ponovno omogočila tudi brezplačno podaljšanje junijskih mesečnih subvencioniranih vozovnic do 31. avgusta.

Dijaki in študenti, ki so kupili junijsko vozovnico, lahko tako javni prevoz brez dodatnega plačila uporabljajo tudi julija in avgusta.

Ta ukrep kaže, da je mogoče mladim vsaj v določenem obdobju omogočiti brezplačno mobilnost. Postavlja pa se vprašanje, ali bi lahko podoben sistem veljal kar vse leto.

 

Razbremenitev mladih in njihovih družin

Brezplačen javni prevoz bi bil pomembna pomoč predvsem za družine z več otroki, za mlade iz socialno šibkejših okolij ter za tiste, ki živijo daleč od kraja izobraževanja.

Stroški vozovnic se morda na prvi pogled ne zdijo visoki. Ko pa jih seštejemo za vse mesece šolskega ali študijskega leta, lahko predstavljajo precejšnjo obremenitev.

Pri tem ne gre samo za pot do šole ali fakultete. Mladi javni prevoz uporabljajo tudi za:

• opravljanje praktičnega pouka,
• obisk knjižnic,
• športne treninge,
• študentsko delo,
• kulturne dejavnosti,
• prostovoljstvo,
• obiskovanje družine in prijateljev.

Brezplačen prevoz bi mladim omogočil več samostojnosti, staršem pa bi olajšal vsakodnevno organizacijo prevozov.

 

Enake možnosti za izobraževanje

Vsi mladi nimajo enakih možnosti. Dijak ali študent, ki živi v večjem mestu, ima pogosto na voljo več avtobusnih povezav, krajše poti in lažji dostop do šole.

Mladi na podeželju pa so lahko od javnega prevoza popolnoma odvisni. Če so povezave redke ali predrage, imajo težji dostop do pouka, dodatnega izobraževanja, obšolskih dejavnosti in študentskega dela.

Brezplačna vozovnica bi lahko zmanjšala del teh razlik. Kraj bivanja ne bi smel odločati o tem, kako dostopno je izobraževanje.

Takšen ukrep bi bil tudi izraz solidarnosti. Skupnost je namreč močnejša, kadar mladim pomaga razvijati njihove sposobnosti in jim omogoča, da odgovorno gradijo svojo prihodnost.

 

Manj avtomobilov in čistejše okolje

Brezplačen javni prevoz bi lahko več mladih spodbudil, da namesto avtomobila izberejo avtobus ali vlak.

To bi lahko pomenilo:

• manj prometnih zastojev,
• manj izpustov,
• manjšo potrebo po parkirnih mestih,
• varnejše poti v bližini šol,
• manj prevozov, ki jih morajo opraviti starši.

Navade, ki jih človek pridobi v mladosti, pogosto ohrani tudi pozneje. Dijak, ki redno uporablja vlak ali avtobus, bo morda javni prevoz uporabljal tudi takrat, ko bo imel svoj avtomobil.

Brezplačne vozovnice zato ne bi bile le socialni ukrep, ampak tudi naložba v trajnostno mobilnost prihodnjih generacij.

 

Samo brezplačna vozovnica ne bo dovolj

Nasprotniki brezplačnega javnega prevoza opozarjajo, da bi moral stroške nekdo pokriti. Če vozovnice ne bi plačevali dijaki in študenti, bi morala večji del stroškov prevzeti država oziroma davkoplačevalci.

Poleg tega brezplačen prevoz sam po sebi ne reši težav tam, kjer so avtobusne in železniške povezave slabe.

Mlademu brezplačna vozovnica ne pomaga veliko, če avtobus v njegov kraj pripelje samo nekajkrat na dan. Prav tako ne pomaga študentu, ki po večernih predavanjih nima več povezave domov.

Zato bi morala morebitna uvedba brezplačnega prevoza vključevati tudi:

• pogostejše avtobusne in železniške povezave,
• boljšo povezanost podeželja z mesti,
• več večernih in vikend prevozov,
• boljše usklajevanje voznih redov,
• varne in urejene postaje,
• dovolj prostora na najbolj obremenjenih linijah.

Cilj ne bi smel biti samo brezplačen, ampak tudi zanesljiv, varen in uporaben javni prevoz.

 

Bi morali biti do brezplačne vozovnice upravičeni vsi?

Eno pomembnejših vprašanj je tudi, ali bi moral biti brezplačen prevoz omogočen vsem dijakom in študentom ali samo tistim, ki ga zaradi oddaljenosti oziroma socialnega položaja najbolj potrebujejo.

Možnih je več rešitev.

Država bi lahko uvedla popolnoma brezplačen javni prevoz za vse mlade s statusom dijaka ali študenta. Druga možnost bi bila brezplačna osnovna vozovnica za pot med domom in krajem izobraževanja.

Lahko bi uvedli tudi sistem, po katerem bi bil prevoz brezplačen za mlade iz socialno šibkejših družin, drugi pa bi še naprej uporabljali močno subvencionirane vozovnice.

Vsaka rešitev ima prednosti in slabosti. Pomembno pa je, da bi bil sistem pregleden, pravičen in enostaven za uporabo.

 

Naložba ali prevelik strošek?

Vprašanje brezplačnega javnega prevoza ni samo vprašanje denarja. Gre tudi za odločitev, kakšno družbo želimo graditi.

Ali želimo mladim olajšati dostop do izobraževanja? Ali želimo manj avtomobilov na cestah? Ali želimo pomagati družinam in mladim omogočiti več samostojnosti?

Po drugi strani mora država odgovorno oceniti stroške in poskrbeti, da brezplačne vozovnice ne bi povzročile slabše kakovosti storitev, prenatrpanih avtobusov ali pomanjkanja denarja za razvoj prometnih povezav.

Najboljša rešitev bi bila tista, ki bi združila dostopne oziroma brezplačne vozovnice ter kakovosten javni prevoz po vsej Sloveniji.

 

Kaj menite vi?

Bi moral biti javni prevoz za dijake in študente popolnoma brezplačen? Bi ga morali brezplačno uporabljati samo mladi, ki živijo daleč od šole ali prihajajo iz socialno šibkejših družin?

Morda pa menite, da so sedanje subvencije dovolj in bi morala država denar raje nameniti izboljšanju voznih redov ter nakupu novih avtobusov in vlakov.

Sodelujte v naši anketi in povejte svoje mnenje.

 

ANKETA

Ali bi morali dijaki in študenti dobiti brezplačen javni prevoz po vsej Sloveniji?

🔘 Da, javni prevoz bi moral biti brezplačen za vse dijake in študente.

🔘 Da, vendar samo za pot med domom in krajem izobraževanja.

🔘 Da, vendar samo za mlade iz socialno šibkejših družin.

🔘 Ne, sedanje subvencionirane vozovnice so dovolj.

🔘 Ne, denar bi morali raje nameniti boljšim povezavam in pogostejšim vožnjam.

🔘 Nimam določenega mnenja.