Ustava za otroke, ki še ne znajo brati? Nova poteza države sprožila ostre pomisleke

Prvošolci bodo ob začetku novega šolskega leta prejeli slovensko zastavo in izvod Ustave Republike Slovenije, dijaki prvih letnikov pa ustavo.

Za tisk ustav bo država odštela 16.940 evrov brez DDV, za 23.500 zastavic pa 23.997 evrov z DDV.

Pobuda naj bi krepila domoljubje, aktivno državljanstvo in poznavanje temeljnih vrednot države, a med ravnatelji se že pojavljajo pomisleki, ali je ustava za otroka, ki še ne zna brati, res najbolj smiselno darilo.

Slika ustvarjena z umetno inteligenco

Nova šolska pot se bo letos za številne otroke začela nekoliko drugače.

Država bo namreč prvošolcem ob vstopu v šolo namenila tudi slovensko zastavo in izvod ustave.

Pobuda ima predvsem simbolen pomen, vendar je zaradi stroškov in primernosti darila že sprožila precej razprav.

Za ustave skoraj 17 tisoč evrov brez DDV

Direktorica Zavoda za šolstvo Jasna Rojc je povedala, da je bilo natisnjenih 45.000 izvodov ustave v slovenskem jeziku ter še 1000 izvodov za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Za celotno naročilo bo država odštela 16.940 evrov brez DDV.

V ceno sta vključeni tudi distribucija in dostava do območnih enot Zavoda za šolstvo.

Šole so izvode prevzele tam, s čimer naj bi zmanjšali dodatne stroške razdeljevanja.

Ministrstvo je julija izvedlo evidenčno naročilo, prejelo dve ponudbi in izbralo založnika oziroma tiskarja Litteralis.

Prvošolci dobijo še zastavico

Poleg ustave bodo prvošolci prejeli tudi slovensko zastavico.

Ministrstvo za obrambo je za letošnje šolsko leto naročilo 23.500 zastavic.

Njihova skupna cena znaša 23.997 evrov z DDV.

Na razpisu so prejeli tri ponudbe, izbrana pa je bila Agencija Zajček.

Podobno akcijo so izvedli že ob začetku prejšnjega šolskega leta, ko so po osnovnih šolah razdelili približno 21.400 zastavic.

Če oba zneska seštejemo, država za ustave in zastavice namenja približno 40.937 evrov, pri čemer je treba upoštevati, da je cena ustav navedena brez DDV.

Kaj želi država s tem doseči?

Na ministrstvu za izobraževanje poudarjajo, da želijo mladim ob začetku nove izobraževalne poti približati vrednote, na katerih temelji demokratična in pravna država.

Med cilji izpostavljajo aktivno državljanstvo, domoljubje, pripadnost skupnosti ter razumevanje pravic in odgovornosti.

Posebej poudarjajo tudi družinski vidik pobude.

Kot so zapisali:

»Verjamemo, da se odnos do skupnosti in države začne graditi že doma.

Zato si želimo, da postane ustava izhodišče za družinski pogovor med otroki in starši – o svobodi, enakosti, pravicah in odgovornosti ter o tem, kaj pomeni biti del skupnosti in države, v kateri živimo.«

Tudi obrambno ministrstvo pri zastavicah poudarja predvsem spoštovanje državnih simbolov in občutek povezanosti z domovino.

Toda ravnatelji niso povsem prepričani

Pobuda pa nima samo podpornikov.

Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašo Božič je opozoril na precej preprosto vprašanje:

ali je smiselno podariti ustavo otrokom, ki ob vstopu v prvi razred pogosto še ne znajo brati?

Podoben pomislek je izrazila tudi ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj Tatjana Vaupotič Zemljič.

Za zastavice je dejala, da se ji zdijo odlična zamisel.

Pri ustavi pa je bolj zadržana.

Povedala je:

»Sprašujem se o smislu, da dajemo otrokom za darilo knjižico, ki nima sličic, ki je polna besedila, ko otroci ne razumejo, kaj je ustava.«

Dodala pa je, da pobudo lahko razume tudi drugače.

Če je cilj, da ustava pride v vsak slovenski dom in jo nato preberejo starši ali drugi člani družine, je po njenem mnenju to lahko ena od poti.

Bi lahko denar porabili drugače?

Ravnateljica je odprla še eno vprašanje.

Po njenem mnenju bi lahko država del denarja namenila tudi za bolj neposredne potrebe šol.

Kot primer je izpostavila računalniško opremo.

Opozorila je, da so šole pri zadnjih razpisih dobile manj opreme, kot so jo naročile, čeprav pouk in delovanje šol vse bolj temeljita na digitalni podpori.

Dejala je:

»Glede na to, da bodo pouk in delovanje šol vedno bolj temeljili na podpori računalniške opreme, se mi zdi, da je dolžnost države, da to področje tudi podpira.«

Simbolika ali nepotreben strošek?

Razprava se tako vrti okoli dveh zelo različnih pogledov.

Na eni strani je ideja, da bi morali otroci že zgodaj poznati slovensko ustavo, državne simbole in pomen skupnosti.

Na drugi strani pa vprašanje, ali je za šestletnika debela knjižica brez ilustracij res najboljši način za doseganje tega cilja.

Poleg tega se odpira še vprašanje prioritet pri financiranju šolstva.

Je skoraj 41 tisoč evrov za ustave in zastavice dobra naložba v državljansko vzgojo?

Ali bi bil denar v učilnicah bolj koristen za opremo, knjige ali druge pripomočke?

Odgovor bo očitno odvisen tudi od tega, kako bodo pobudo sprejeli starši, otroci in učitelji.