Tole je sin Ivana Krambergerja - Poglejte si kako izgleda in kaj počne v današnjih časih

Ivan živi v Gornji Radgoni... 

Ivan je zaposlen v javni upravi, kjer je leta 2012 prejel nagrado za naj prostovoljca.

Tudi leta 2013 je prejel nagrado za naj prostovoljca v javni upravi.

Za prostovoljstvo ga je nagradila tudi država z Borutom Pahorjem na čelu.

Prvo priznanje mu je podelila Slovenska Filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva,

drugo Mladinski svet Slovenije, krovna organizacija 16 mladinskih nevladnih organizacij.

Ivan večino svojega prostega časa nameni drugim, lahko pa bi ga porabil tudi zase.

Vir: delo.si

Od leta 2009 je zaposlen kot policist in pravi: »splošnjak, pokrivam kriminal, promet, javni red in mir …«

Proste volje pa? Od osnovne šole, od leta 1993, je prostovoljni gasilec.

Pa spremljevalec oseb z motnjami v duševnem razvoju pri Sožitju.

Pa športni inštruktor pri zvezi Sonček za cerebralno paralizo.

Sodeluje v Združenju policistov Slovenije, v projektu Kamp Modri Medo, z otroki policistov, ki gredo na letovanje.

Vir: delo.si

Potem je tu Zavod 116, ki se ukvarja s pogrešanimi otroki, pa »krvodajalec sem, kri sem daroval dvajsetkrat.«

Kajpada se očeta spominja, a »šele z leti sem spoznal, kdo je pravzaprav bil.«

In to ga utrjuje v prepričanju, da dela prav.

Širina, dobrota očeta Ivana Krambergerja, zakaj o tem?

Ker gre dobrotništvo iz roda v rod, ker je v krvi.

In »moj 24-letni brat Denis ima downov sindrom,« življenje nemočnega je Ivan opazoval od blizu.

Na vasi ni bilo tenisa, ni bilo fuzbala, bili pa so gasilci. Gonilo dogajanja. Zanimivo, oče Ivan ni bil gasilec.

»Ko sem bil otrok, so se mi nemočni smilili, zdaj je drugače, zdaj vem, da jim je treba pomagati, da je to pač treba opraviti.«

Pove, kako pri ljudeh s posebnimi potrebami ni slabih misli, »dajo ti energijo, da delaš naprej. Ko prideš mednje, si njihov, bilo bi neetično,« neodpustljivo,

»če bi jih zapustil. Če nekaj narediš zanje, ne pozabijo do konca življenja. Izredno hitro pa zaznajo slabo, zlo.«

Poleg vsega je Ivan študiral tudi javno upravo na Fakulteti za državne in evropske študije na Brdu, enota je tudi v Mariboru.

Po poklicu je, z opravljeno 6. stopnjo, inženir informatike.

Vir: delo.si

Ivan je, tudi ob očetu, spoznal, da ima reven človek, ki obogati, dve možnosti – bodisi denar daje drugim ali pa ga bankovci zavrtijo, pokvarijo.

»Mi smo imeli več kot dovolj denarja, a včasih jedli par dni star kruh.« Dobremu človeku iz Negove je bila družina svetinja, a pravila, etika več kot razvidna.

Prostovoljec Ivan: »Tudi če bi imel veliko denarja, bi ga razdajal. Imam plačo, kolo, avto imava skupaj s partnerko. Da se preživeti. Živim normalno.«

Očitno sin slavnega očeta stoji na trdnih nogah in želimo mu vse najboljše v prihodnosti.

Vir in tekst: delo.si