Agenda 21: Depopulacija 95% sveta do leta 2030 se je že začela!

Dvignite roke vsi, ki ste kdaj slišali za Agendo 21? 

Agenda 21 je sklepni dokument svetovne konference OZN o okolju in razvoju (UNCED), ki je bil sprejet v Riu de Janeiru leta 1992.

Opredeljuje ključne okoljske probleme sodobnega sveta ter potrebne ukrepe za uresničitev tako imenovanega sonaravnega (trajnostnega) razvoja v 21. stoletju

in vsebuje neobvezujoča priporočila za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje.

Agenda 21 je načrt za uveljavljanje družbenega, gospodarskega in okoljskega trajnostnega razvoja.

Gre za vodnik za oblikovanje vladne in poslovne politike ter nenazadnje tudi za vodnik, ki na nek način usmerja sprejemanje odločitev posameznikov.

Prav delovanje vsakega posameznika je namreč pomembno, da se Agenda 21 dejansko tudi uresničuje. Je program ukrepov za uresničitev načel in sporazumov iz Ria.

Vir: Facebook

Agenda 21 je program v upravljanju Združenih narodov, ki se nanaša na ohranjanje okolja.

Je kompleksen načrt, ki je namenjen implementaciji tako na globalni kot lokalni ravni.

Izpeljale naj bi jih organizacije ZN, vlade držav in predstavniki skupin, kjer se dogaja največji pritisk na okolje.

Številka 21 se nanaša na 21. stoletje, ki predstavlja obdobje, v katerem moramo začeti skrbeti za okolje in čim bolj zmanjšati vplive na okolje.

Ker je Agenda 21 ves čas v povezavi s pojmom trajnostni razvoj (ang. Sustainable Development), se spodobi, da na tem mestu navedemo tudi definicijo le-tega (prvič je ta pojem opredelila leta 1987 Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED) v poročilu Naša skupna prihodnost): Trajnostni razvoj je takšen razvoj, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnost prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam.

Trajnostni razvoj si lahko tako razlagamo tudi kot sonaraven, trajno uravnotežen, zadržan, zdržen okolje ohranjajoč, okoljsko odgovoren, obstojen ali okoljsko pravičen razvoj.

Kako je prišlo do sprejetja Agende 21? 

Revščina, uničevanje okolja ter bolezni so privedle mnoge ljudi, da so o slabem stanju našega planeta pričeli aktivno razmišljati.

Že leta 1972 je bilo v Stockholmu prvo svetovno srečanje o okolju, ki so se ga udeležili predstavniki 113 držav.

To je bila Konferenca o človekovem okolju, kjer so začeli uradno in javno opozarjati na okoljsko problematiko.

Leta 1987 je Bruntlandova komisija izdala poročilo z naslovom Naša skupna prihodnost, ki se dotika različnih problematik in svet opozarja, da mora spremeniti način življenja in preiti k novemu obdobju ekološko zdravega gospodarskega razvoja.

Komisija je izpostavila pomen trajnostnega razvoja, kjer se razvoj ne tiče samo sedanjosti, temveč tudi prihodnosti.

Leta 1989 so Združeni narodi že začeli načrtovati konferenco o okolju in razvoju.

Oblikovali so mnogo sporazumov in se veliko pogajali na mednarodni ravni, nato pa je sledil še zadnji korak leta 1992: Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju v Rio de Janeiru v Braziliji.

Šlo je za Srečanje na vrhu, ki so se ga udeležili voditelji in ministri iz 179 držav in je bilo tako največje srečanje svetovnih voditeljev v zgodovini.

Glavno sporočilo, ki se je oblikovalo na konferenci v Riu je bilo, da morata skrb za okolje in skrb za trajnostni razvoj postati odgovornost celotnega sveta na mednarodni ravni.

V Riu so sprejeli dva mednarodna sporazuma, dve načelni izjavi in več ukrepov za trajnostni razvoj v svetu. Agenda 21 je bila dober zaključek konference v Riu.

Agenda 21 

Celotno besedilo Agende 21 je zelo obsežno, saj vsebuje kar 310 strani v knjigi z naslovom Agenda 21: Program ukrepov Združenih narodov iz Ria.

Knjigo je izdala založba Združenih narodov (UN Publications).

Zelo pomembna je Preambula k Agendi 21, ki jo najdemo v knjigi Agenda za spremembo s srečanja na vrhu, katere avtor je Michael Keating.

Preambula, ki je sicer tudi prvo poglavje Agende, med drugim pravi, da je Agenda 21 odraz svetovnega soglasja na najvišji ravni in politične predanosti ideji o nujni povezanosti razvoja z varstvom okolja.

Agenda se ukvarja z naraščajočimi problemi sedanjosti in s pripravami na izzive, ki nas čakajo v naslednjem stoletju.

Agenda 21 ugotavlja, da je trajnostni razvoj predvsem odgovornost posameznih vlad ter da bodo za njegovo izvedbo potrebne nacionalne strategije, načrti in politike.

Prizadevanja držav se morajo med seboj povezati v mednarodnem sodelovanju prek organizacij kot so Združeni narodi.

Spodbujati je treba tudi širšo udeležbo javnosti ter aktivno vključevanje nevladnih organizacij in drugih skupin.

Za dosego ciljev, ki so postavljeni v Agendi 21, bo potrebna nova obsežna finančna pomoč državam v razvoju.

To dodatno pomoč potrebujejo za pokritje vedno večjih stroškov , ki jih imajo z izvajanjem ukrepov za reševanje svetovnih ekoloških problemov ter za pospešitev trajnostnega razvoja.

Denar je potreben tudi, da bo mednarodnim inštitucijam omogočeno izvajanje priporočil iz Agende 21.

Posebno pozornost bi morali posvetiti državam, katerih gospodarstvo je v prehodnem obdobju, vključno z vzhodnoevropskimi državami in državami bivše Sovjetske zveze, v katerih včasih spreminjajo gospodarski sistem sredi resnih družbenih in političnih napetosti.

Agenda 21 obravnava naslednja področja, ki so razdeljena v 4 dele:

1. del:

1) Družbene in gospodarske razsežnosti

2) Mednarodno sodelovanje

3) Odpravljanje revščine

4) Spreminjanje potrošniških navad

5) Prebivalstvo in trajnostni razvoj

6) Zdravje

7) Trajnostna naselja

8) Odločitve za trajnostni razvoj

9) Varovanje ozračja

2. del: Gospodarjenje z naravnimi viri in njihovo varovanje

10) Trajnostno gospodarjenje z zemljo

11) Ohranjanje gozdov

12) Boj proti suši in širjenju puščav

13) Trajnostni razvoj v gorskih območjih

14) Trajnostno kmetijstvo in razvoj podeželja

15) Ohranjanje biološke raznovrstnosti

16) Uporaba biotehnologije

17) Varovanje oceanov

18) Gospodarjenje s sladko vodo

19) Varnejša uporaba strupenih kemikalij

20) Ravnanje z nevarnimi odpadki

21) Ravnanje s komunalnimi odpadki in odplakami

22) Ravnanje z radioaktivnimi odpadki

3.del: Krepitev vloge pomembnejših skupin

23) Preambula h krepitvi vloge pomembnejših skupin

24) Ženske in trajnostni razvoj

25) Vloga otrok in mladine

26) Krepitev vloge domorodnih ljudstev

27) Sodelovanje z nevladnimi organizacijami

28) Lokalne oblasti

29) Delavci in sindikati

30) Podjetništvo in industrija

31) Znanstveniki in tehnologi

32) Krepitev vloge kmetov

4.del: Sredstva za izvedbo

33) Financiranje trajnostnega razvoja

34) Prenos tehnologije

35) Znanost za trajnostni razvoj

36) Izobraževanje, usposabljanje in javna zavest

37) Ustvarjanje zmožnosti za trajnostni razvoj

38) Organiziranost za trajnostni razvoj

39) Mednarodna zakonodaja

40) Informacije za sprejemanje odločitev

Agenda 21 za Slovenijo

V Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera, ki je nevladna organizacija, so opazili, da se Slovenija ni približevala modelu trajnosti, temveč se je od njega vse bolj oddaljevala.

Kot odgovor na situacijo je v njihovi organizaciji nastal projekt Agenda 21 za Slovenijo.

Slovenija se uvršča med 30-40 najbolj razvitih držav na svetu.

Kar zadeva prizadevanja za izboljšanje stanja in varstva okolja v Sloveniji pa ne sodimo v elitno družbo razvitih, postindustrijskih držav.

V Državnem zboru RS so sprejeli zakon o varstvu okolja že junija 1993, kar je s pravnega stališča pomenilo odlično podlago za uresničevanje načel trajnostnega razvoja.

Vendar se ta načela v praksi vse prepočasi uresničujejo, tako na pravni, kot tudi na programsko-akcijski ravni. 

Poglejte si tale video, ki vas bo šokiral. Želijo si namreč eliminirati srednje slojni razred po celem svetu! 

POGLEJTE SI VIDEO: