Alzheimerjeva bolezen povezana s herpesom, pravi študija

Alzheimerjeva bolezen močno raste v svetovnem merilu.

Na svetu danes živi približno 44 milijonov ljudi, ki trpijo za Alzheimerjevo boleznijo.

Nekatere napovedi pravijo, da nas bo do leta 2030 kar 75 milijonov obolelih za Alzheimerjevo.

Vzrok bolezni še ni povsem jasen, gotovo pa so v njen nastanek vpleteni genski dejavniki.

Pri 15 odstotkih bolnikov najdemo podatek, da je imel Alzheimerjevo bolezen če kateri od staršev.

Pri ženskah je začetek bolezni povezan s padcem koncentracije estrogena v menopavzi, zato je hormonsko nadomestno zdravljenje priporočljivo tudi kot preventiva proti Alzheimerjevi bolezni.

Prvi simptom Alzheimerjeve bolezni je pozabljivost.

Običajne, s starostjo povezane težave s spominom postajajo vse hujše, prizadete pa so tudi intelektualne sposobnosti bolnika.

Izgubi spomina, ki je vezana predvsem na pravkar minule dogodke, se pridružijo še:

- postopen upad intelektualnih sposobnosti, predvsem sposobnosti utemeljevanja in razumevanja,

- bolnik se težko vklopi v pogovor,

- okrnjen besedni zaklad,

- Čustvena neuravnovešenost,

- nemir in tavanje,

- zanemarjanje osebne higiene,

- težave s koncentracijo,

- težave z razumevanjem tako napisanih kot govorjenih besed,

- tavanje in izgubljanje tudi v znanem okolju. 

Vir: Facebook

Bolniki se v začetni fazi zavedajo, da so postali pozabljivi. Zaradi tega so postali tudi potrti in še bolj prestračeni. 

Simptomi sčasoma postanejo še hujši, pridružijo pa se jim lahko še:

- počasno in negotovo gibanje,

- nenadne menjave razpoloženja (iz smeha v solze),

- značajske spremembe, nasilnost, preganjavica.

Bolniki imajo včasih težave s spanjem in so ponoči zelo nemirni.

Nekaj let pozneje, bolniki niso več sposobni skrbeti sami zase... Potrebujejo celodnevno oskrbo. 

Pa ste vedeli, kako Alzheimerjeva bolezen nastane? Znanstveniki so odkrili šokantno odkritje.

Šlo naj bi za Herpes virus.

Kot odkritje penicilina se mnoga znanstvena odkritja izvedejo po nesreči in to odkritje ni nič drugačno.

Cilj te študije je bil določiti nove cilje za droge z uporabo genskih podatkov za iskanje razlik med zdravim možganskim tkivom in možganskim tkivom pri tistih, ki so razvili Alzheimerjevo bolezen.

Dudley pravi, da so "virusi bili zadnja stvar, ki smo jo iskali."

Toda ko so začeli analizirati razlike, "je to le nekako kričalo na nas iz podatkov."

Dva humana herpes virusa HHV6 in HHV7 sta bili dvakrat tako visoko kot možgansko tkivo ljudi z Alzheimerjevo boleznijo!

Ko so to vedeli, je bil naslednji korak, kako ugotoviti, kako lahko virusi vplivajo na potek možganske bolezni.

Da bi to naredili, so se lotili identificiranja interakcij med genomi virusov in drugimi geni v celicah možganov s kartiranjem nekakšne socialne mreže med obema.

Dudley je želel vedeti: "Če se virusi tweetirajo, kdo tweetira nazaj?"

Ugotovili so, da so geni herpesvirusa medsebojno delovali z geni, za katere je znano, da povečujejo tveganje za Alzheimerjevo bolezen in da so možgani osebe bolj občutljivi na okužbe s HHV6 in HHV7.

Samo, da virus v možganih ni dovolj, da bi povzročil Alzheimerjevo bolezen.

Nekaj mora aktivirati virus iz njene mirovanja.

Do sedaj ta aktivacijski faktor ni bil ugotovljen, vendar Dudley upa in sumi, da je nekaj notranjega delovanja možganskih celic vzrok. 

Kaj pa vi pravite na tole raziskavo? Je čas, da smo zaskrbljeni?