Porabili smo vse vire, ki jih človeštvo potrebuje za življenje! Zemlja se ne obnavlja dovolj hitro...

Več kot 7 milijard ljudi je na Zemlji preveč, da bi lahko preživeli... 

Grozna onesnaženost, biodiverza, gozdovi, voda, zemlja in kvaliteta kisika močno pada.

1. avgusta bomo porabili ves material in surovine, ki bi nam mogli zdržati do konca letošnjega leta.

Narava se enostavno ne more dovolj hitro obnavljati...

Število ljudi raste vse hitreje, prav tako pa strmo raste potrošnja, kar pomeni, da dan, ko porabimo naravne vire za posamezno leto, vsako leto pride prej. Letos je bil to 1. avgust, dan prej kot leta 2017.

Ekološki odtis predstavlja razmerje med porabo virov in razpoložljivimi potenciali našega planeta.

Dan, ko prekoračimo porabo virov, vsako leto nastopi prej, ker je poraba na posameznega prebivalca Zemlje vsako leto večja, prav tako pa se povečujejo emisije toplogrednih plinov, ki povzročajo učinek tople grede.

”Do sredine 21. stoletja bomo potrebovali že tri planete, če bomo želeli pokriti vse naše potrebe, zato vse glesneje opozarjajo, da je treba prehenati z brezglavo porabo naravnih virov,predvsem pa je treba drastično zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida v atmosfero,” trdi strokovnjakinja Svetovne zveze za varstvo narave (The World Conservation Union – IUCN).

Finska, Kanada in Australija so med redkimi državam sveta, ki proizvedejo več naravnih virov, kot jih potrošijo.

Večina ostalih razvitih industrijskih držav sveta pa je daleč od tega. 

”Če želimo postati samozadostna družba, ki učinkovito troši, moramo zmanjšati porabo naravnih virov preden bo škoda nepopravljiva,” je poudaril generalni sekretar IUCN.

Za primerjavo: leta 1997 smo v ekološki dolg na svetovni ravni vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar je dan prej kot lani, ko smo se začeli zadolževati 2. avgusta.

Vir: Facebook

"Na svetovni ravni se vedemo, kakor da imamo na voljo 1,7 planeta, medtem ko je bil v Sloveniji ta dan že 11. maja letos, kar pomeni, da se vedemo, kot da imamo na voljo skoraj tri planete," ob svetovnem dnevu ekološkega dolga poudari Gaja Brecelj iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

Kaj pa sploh lahko sami storimo? 

 "Premikamo se peš, s kolesom, z javnim prevozom, čim manj uporabljamo avto in letalski prevoz.

Uživamo lokalno, ekološko proizvedeno, rastlinsko in sezonsko hrano, ki ima najmanjši ekološki odtis, je najbolj zdrava in zagotavlja lokalna delovna mesta.

Kar se tiče porabe, naj si vsak zastavi ključno vprašanje: Ali res to potrebujem? Če ja, kako lahko to dobim na drug način, kot da kupim novo stvar?

Lahko popravim, si izmenjam, izposodim?" 

Vsak izdelek namreč sčasoma postane odpadek, ki je problem tako za nas kot za naslednje generacije.

In naj še tako recikliramo, če bomo še naprej proizvajali take količine odpadkov, se bomo v njih zadušili, "pravi Gaja Brecelj.