Jaz sem bila pri obeh kužkih in muci poleg-Pa resnično tisti njegov zadnji pogled mu pomeni veliko.Ni sam in lepše zaspi. Kako je hudo pa ni besed....

Tistega pogleda tistega sporočila v njegovih očeh ne bom pozabil nikoli ,,,,v očeh sem videl....da me ne obsoja Z TISTIM POGLEDOMVMI JE DEJAL .....ŠE VEDNO TE IMAM RAD IN SI MOJ ŠE VEDNO .....tisti pogled tiste očke polne vprašanj ne bom POZABIL NIKOLI,,,,NIKOLI!!!

Tudi jaz sem bila poleg mohega ves čas in tudi že potem ko je zaspal ga še dolgo nisem pustila samega ... enostavno nisem mogla

Tudi jaz sem dala 2leti nazaj uspavat psa zaradi bolezni, star je bil 15let. Vso moje otrostvo bil polek mene, ob meni. Tezko je ko se moras odlocit v takem primeru za evtanazijo. Tisti zadnji pogledi so mi pac vedno ostali v spominu in odvrtel se mi je celi film, vse kar sva skupaj dozivela. Vsaka zival je po svoje zanimiva. Zal pa ni noben vecen.

Bila je 15 let z mano.Bila mi je več kot samo prijatelj kajti bila je moja volja moja moč moje upanje dobesedno vse.Potem pa je v zadnji fazi raka bilo treba skrajšati muke.Bil sem zraven in jo držal za glavo ter božal ko ji veterinarka dala tisto malo pikico v žilo.Samo malce je dvignila glavo njene oči so zakolobarile in je odšla.Jaz pa sem sedel ob njej in jokal še cele tri ure dokler se nisem umiril in se poslovil.Potem pa sem šel v svet v katerem je zavladala praznina katere ni nakdoknadila nobena žival več ker ji enostavno nisem dovolil.Verjamem da me še sedaj čuva ker je edina ki se mi v sanjah vrača.

Jaz sem moral dati v soboto vspavati komaj 22 mesecev starega psa, ki je imel hudo obliko epilesije in sem bil s svojo družino do konca. Ne glede na to, da smo bili skupaj 18 mesecev, je bil naš sonček. Tri dni pred njim smo se pa morali posloviti od muca, ki je bil tudi cuker. Bila sta prijtelja in zdaj je prazno. pes po imenu Falko je bil pasme ameriški pitbul, kateri je podiral medijske stereotipe o tej pasmi. Bil je ljubezniv, dobrosrčen. Spreminjal je mnenja v dobrem smislu, bil je car.

Uspavati sem morala dati 10 muc in 5 kužkov v različnih obdobjih svojega življenja. V ambulanti, kjer jih zdravim sem že 20 let in me poznajo in mi dajo eno sobo in si lahko vzamem ves čas, ki ga rabim. Z živalco sem od trenutka, ko je že živ-a, do konca. Božam, poljubčkam, jokam, stiskam k sebi..... vse moje živalce in jaz smo veliki prijatelji, za časa življenja pa se zelo dobro razumemo in gledam, da so v redu in jim nič ne manjka.

Pri evtanaziji naše psičke sem bil poleg in jo božal do zadnjega izdiha. Od tega je že sedem let in se vedno mi je hudo , ker ji nisem mogel podaljšati življenja, čeprav je doživela 12/5 let

Po 13 letih smo zaradi bolezni uspavali našega Rexa. Odšel je v našem objemu. Neizmerna ljubezen.

Res ni lahko, ko se moraš posloviti od svojega ljubljenčka, vendar NIKOLI NE POZABIŠ TISTEGA HVALEŽNEGA POGLEDA V SLOVO, ko si ob njem, ob vbrizgavanju tekočine ki jim odvzame bolečino in jih popelje onkraj mavrice. Res je tako kot je povedal veterinar PES TE IŠČE S POGLEDOM, in če si ob njem je njegov pogled poln miru, hvaležnosti in spokojnosti.

Bil je z menoj v dobrem in slabem in jaz z njim do zadnjih trenutkov njegovega življenja. Je vez močnejša od smrti in vem, ko bo prišel moj čas, se zopet najdeva. RIP moj Linči😢

Že sedaj jočem ob branju tega in ne bom je zapustil ker vem kako me je prejšnja psička dledala ko je bilo nujno potrebnojo uspavati

in kaj se dogaja __ zgodi ___s kužkom???????????????????

@vojteh ... kuža ne doživlja nič dramatičnega. Počasi se sprosti, zapre očke, zaspi in čez nekaj minutk neha dihati.

Prav zaradi takšnih trenutkov nimam več psa. Pasje življenje je žal prekratko.

Bila sem zraven psi psicki Jaly...srce se mi je paralo od bolecine...a njene okice so gledale..bila je mirna...vedela je...skupaj do zadnjega diha...😭 ❤ Boli pa neskoncno, neizmerno...ampak vem, ker imamo se enega kuzka, da bomo tudi zraven...cutijo in potrebujejo nas, ta zadnji trenutek...

Vse je nekako šlo. A Ko sem moral domov odnesti prazen boks me je zlomilo. Danes so na njegovem mestu po dva mačja in pasja repka.

Ja tudi jaz sem bila pri dveh mojih damicah, Ara je bila stara samo 2,5 let, sovaščan (ni znal počasi vozit) ji je poškodoval hrbtenico, ko sem se vračala domov, se še sedaj sprašujem, kaj so drugi sovozniki mislili, ko sem jokala v avtu,.... ampak lepo spomin mi je ostal na njo. Druga kužka Kara, spremljala me je povsod, neizmerne prijateljice, a na žalost sem jo morala peljati k večnemu počitku, pri njenih 13 letih je bila zelo živahna, ampak slepa in gluha, 2x se mi je izgubila v gorah, ampak me je z vonjem našla. Zdaj imam Zaro, v juliju bo stara 10 let, živahna punca, sva zelo navezani, a ko me ni me zvesto čaka in pričaka doma, upam da bova še nekaj časa skupaj , čeprav ima raka na bradavici.

Dobenega od kosmatincev nisem nikoli samega pustil oditi. Ko je prisel cas ali zaradi starosti ali bolezni sem ga vedno pospremil za zadnji sprehod in je odsel v narocju ali ob meni

našega kužeja sem morala že lani v februarju dati uspavat in to zaradi sladkorne tipa ena - in težko mi postane že ob sliki na kateri je podoben kuža - res pa je da je tisti trenutek odločitve najtežji - bila sem vseskozi ob njem - in ja res - jokala sem ob njem.......

Moj veterinar izjemoma dovoli, da se posloviš od kužka. Meni je dovolil. Trije veterinarji (drugo mnenje) so odločno svetovali, da se moram posloviti od 10 let stare psičke, ker sem od nje dobila hudo obliko astme in sem imela ogroženo življenje. To je bil moj tretji pes, od rojstva nenehno bolan, zaradi tega razvajen do neznosnosti, zato veterinar ni videl drugega izhoda, kot,da ga uspava, ker brez mene menda ne bi preživel niti dva dni. Ves čas sem jo imela v naročju, dal ji je injekcijo, da je zaspala, čakali smo pol ure, kar tudi ni običajno, , ko je zaspala, pa ji je dal injekcijo, ki ustavi srce. Ves čas je bila mirna, se stiskala k meni, jaz sem pa tudi bila mirna, ker mi je s to mojo zadnjo odločitvijo rešila življenje, astma je pa še vedno zelo huda.

Gospa Marjetka steiner psa se, uspava, ko pes ne zmore več, ne pa lastnik !!! žal mi je, da ste se tako odločili in končali življenje vašega ljubega psa, ker niste zmogli več, kajti kuža bi še živel, če vas ne bi bilo! Tudi to, da pes ne bi mogel živeti brez vas je čisto vaša subjektivna ideja, kdor ne proba ne ve... Za vse druge pa, dajte raje psa komu drugemu ali pa v zavetišče ne pa pod injekcijo, bolje žalosten pes kot mrtev pes... Kljub temu, da je psov mnogo na tem svetu je vsako življenje psa za njega edino in neprecenljivo. Kdo smo mi, da mu ga lahko vzamemo, ko pa pes ni bil na smrt bolan ??

Tudi jaz sem morala dat februarja naso 17 let staro muco uspavat. Ker pa sem, kar nekaj mesecev zbirala pogum sem se nato odlocila, da poklicem veterinara na dom, da to opravi v njenem okolju, ki ga je poznala.

Tud jaz sem se moral poslovit od svojega muceka Otota dne 27.5. 2019,ko mi je umrl doma v mukah in v bolečinah zaradi hude bolezni za rakom,ki še mi je danes hudo žal,da ga nisem peljal v soboto 25.5.2019 pod injekcijo,kajti veterinar mi je rekel,da še vedno imam lahko zato možnost kdaj drugič,ker so mislili,da ni tako hudo ampak potem so se zmotili ! A veste, nekaj vam moram povedat,da ko sem ga peljal svojega muceka Otota k veterinarski kliniki Piki na Smetanovi ulici v Mariboru pred več kot MESEC DNI nazaj ( na začetku aprila ) na kontrolni pregled zaradi njegove vročine,ki ga je dobil in ni jedel in pil vode in potem niso mu znali postavit nobene dijagnoze v ENEM MESECU,so ga kar napamet zdravili z različnimi zdravili in z antibijotikimi in mu povrh še populili njegove zobke,ki se je potem izkazalo,da niso bili krivi njegovi zobki ker ni hotel jest in pit vode ampak je bilo čisto nekaj drugega ! A veste na tej kliniki Piki se jim je šlo samo za denar in ne za mojega muceka Otota,kajti potem sem zamenjal in odšel k drugemu veterinarju v Duplek pri Mariboru in so mi naredili v dveh dneh preiskavo mojemu muceku ( krvno sliko in UZ TREBUHA ),ki pa jim je pokazalo,da z mojim mucekom ni vse O.K in so naju z mucekom Ototom nato napotili v Ljubljano na VETERINARSKO FAKULTETO KLINIKA ZA KIRURGIJO,C. v Mestni log 47 na preiskave,ki so potrebovali samo EN DAN,da so mu naredili celotno preiskavo in mu potem postavili pravo dijagnozo in to je da ima RAKA,ki pa mi je žal v ponedeljek 27.5. umrl ! To se pravi,da na veterinarski kliniki PIKI v Mariboru niso znali mu postavit prave dijagnoze v roku ENEGA MESECA a v Dupleku in v Ljubljani pa so potrebovali vsega TRI DNI,da so vedeli zakaj se gre pri mojemu muceku Ototo in mu postavili pravo dijagnozo RAK in potem veste zakaj se jim je šlo na tej kliniki PIKI v Mariboru,da se jim je šlo samo za denar in nič drugega pa da so mu šli še povrh spulit zobe,ki pa je nedopustno in mislim,da bi nekdo moral odgovarjat za to na kliniki PIKA,da so tako dolgo zavlačevali in napačno zdravili brez dijagnoze ! In,če bi na tej kliniki PIKI resno jemali njihovo delo,ki so za to izšolani bi še mogoče danes živel moj mucek Oto al pa vsaj nekaj mesecev tak pa ker so bili " šlampasti " pri svojem delu je moj mucek hudo trpel,ker je bil njihov poskusni zajček ! lp

Jaz sem bila s mojo muco Miko dokonca znjo ko so jo uspavali zaradi raka. Skupaj sva preživeli14 let . Ostala mi bo v lepem spominu.

Ne morem verjeti ocem, ko berrm o razlogih za evtanazijo najboljsih prijateljev. Sem proti evtanaziji lju in odsej bom nasprotovala tudi evtanaziji psov in mačk. Kdor ne prenese bolne živali, naj se ji raje odpove. Z izjemo tistih, ki neznosno trpijo.