Pitje alkohola slabo vpliva na rast možganov pri najstniku! :O

Mislite, da spijete preveč piva, vina ali žganja? 

Pitje alkohola samo po sebi ni smrtno nevarno, ampak lahko vpliva na razvoj možganov pri mladih.

Izsledki ene od anket kažejo, da je med slovenskimi dijaki kar 91,7 odstotka takšnih, ki so že poskusili alkoholne pijače.

Tretjina je prvi kozarec piva ali vina popila pri enajstih letih ali še prej, 23 odstotkov jih je bilo prvič pijanih pri štirinajstih letih, vse več najstnikov pa alkohol uživa redno, saj si različnih druženj in zabav ob koncih tedna brez tega sploh ne predstavljajo.

Razlogi so različni, najpogosteje pa spadajo mednje zabava, vpliv družbe, način sprostitve, lažje komuniciranje, doživljanje sreče in veselja ter beg pred problemi.

Zakon res določa, da je prodaja alkoholnih pijač prepovedana mlajšim od osemnajstih let, a mladi prav dobro vedo, da ga je izjemno lahko zaobiti.

In čeprav se zavedajo nekaterih škodljivih posledic pitja za njihovo starost povsem neprimernih pijač, vse pogosteje posegajo tudi po tveganih oblikah uporabe alkohola.

Vir: Facebook

Ena od teh je tako imenovano kompulzivno pitje: načrtno opijanje v čim krajšem času ali večdnevno popivanje, ki jih neredko pripelje tudi na urgenco.

Teorija in praksa sta si v tem primeru na nasprotnih bregovih.

Zmerno uživanje alkohola ne povzroča škode. Če si kozarec vina med obrokom privošči zdrav odrasel človek (z zdravimi jetri in primerno težo!), ta lahko celo koristi.

A na žalost večina pivcev ne ustreza omenjenim kriterijem, saj pijejo preveč (kompulzivno pitje je pri moških definirano kot zaužitje petih pijač zapored, pri ženskah štirih) in prepogosto (vsaj štirikrat na teden).

Če k temu dodamo še različna bolezenska stanja, ki pestijo mnoge, lahko preprosto zaključimo: veliki večini alkohol škodi.

Zaradi manjše mišične mase občutijo učinke opojnih pijač ženske pri manjših odmerkih kot moški, prav tako se pri njih hitreje razvijejo bolezenska stanja, ki so posledica čezmernega in prepogostega pitja (hepatitis, ciroza jeter).

Te težave lahko povzroči že občasno uživanje alkohola, seveda pa je večje tveganje za tiste, ki po njem posegajo redno.

Ob tem, kakšne posledice lahko pusti pitje na odraslem in razvitem telesu, je še bolj skrb zbujajoče, da po alkoholu posega vse več mladih.

Tako psihične kot fizične posledice popivanja so za odraščajoč in razvijajoč se organizem še veliko bolj resne.

Kakšen vpliv ima alkohol na mlade? 

Možgani se pri najstnikih še razvijajo, denimo tja do enaindvajsetih letih.

In prav v tem obdobju je ta pomemben organ za učinke alkohola najbolj dovzeten.

Pri mladostniku, ki zgodaj začne uživati opojne pijače, te povzročijo spremembe na delih centralnega živčevja, ki so odgovorni za spomin, to pa seveda vpliva na sposobnost učenja novih informacij.

Alkohol namreč uničuje možganske celice in tako slabi zmožnost koncentracije, presoje in kritičnosti ter zmanjšuje inteligenco.

Mladoletni uživalci alkohola zato niso sposobni pravilno presojati o posledicah svojih dejanj, to pa poveča možnost za nastanek rizičnega vedenja, kar vpliva na porast nasilja med mladimi, neželenih nosečnosti in usodnih nesreč.

Poleg možganov alkohol poškoduje tudi jetra, trebušno slinavko in ledvice.