Zakaj so komarji bolj neusmiljeni do enih kot do drugih?

Komarji nas napadajo praktično celo poletje, zaslišimo jih pogosto tudi že spomladi, pa tudi jeseni.

Komar je pri nas takorekoč najbolj dolgočasen napadalec, ki nas razjezi s svojim zvokom še preden nas ugrizne.

Čeprav njegov ugriz ne boli, pa je morda srbečina, ki jo povzroči toliko večja.

Kdo pa se rad čoha, ko nas ugrizne vsaj šest ali sedem komarjev, ko uživamo s prijatelji ob kozarcu dobrega vina?

Toda najprej, zakaj komarji nekatere pikajo, druge pa ne? Po dognanjih znanstvenikov se odgovor skriva v naši telesni kemiji oziroma vonju.

Čeprav smo si načelno po telesnem ustroju in tudi kemiji enaki, se vendarle razlikujemo.

Med bilijonom bakterij, ki se lahko znajdejo v nas ali na naši koži, jih je po ugotovitvah znanstvenikov skupnih nam vsem le okoli deset odstotkov.

Prvi odgovor, zakaj nekateri privlačijo komarje, drugi pa ne, se torej skriva v vrsti bakterij na naši koži, ki pripomorejo k našemu telesnemu vonju. 

Niels Verhulst z univerze Wageningen na Nizozemskem je, na primer, ugotovil, da bakterija Cornebacterium razstavlja maščobne kisline, ki jih naše telo z znojem izloča skozi kožo.

Vir: facebook

Te presnavlja in nato izloča v obliki, ki ob izhlapevanju proizvajajo neprijeten vonj.

V raziskavi je na 48 primerih z genetsko analizo ugotovil, katera bakterija je živela na katerem primerku in hkrati preverjal, kako privlačni so bili za komarja An. gambiae. 

Ugotovil je, da so tisti ljudje z večjo pestrostjo bakterij na svoji koži bili manj privlačni za komarje, ljudje z določenimi vrstami bakterij pa bolj.

Telesni vonj je torej tisto, po čemer komarji oziroma samice komarjev – pikajo nas namreč le samice, ki našo kri potrebujejo za razmnoževanje – izbirajo svoje žrtve.

Kako? Z receptorji vonja, ki jih imajo na tipalih in »ustih«, zaznavajo kemijske signale, ki jih oddaja naše telo. 

Po dognanjih znanstvenikov oddajamo kar nekaj sto različnih kemijskih signalov, vsak med nami pa ima enkratni kemijski odtis oziroma vonj, z različno mešanico in koncentracijo vonjav in signalov.

Nekateri vsebujejo več takih, ki privlačijo komarje, nekateri pa manj.

A ker obstaja okoli tri tisoč različnih vrst komarjev, ki imajo vsak svojo nekoliko drugačno priljubljeno mešanico, ki jih privede do žrtve, žal tudi tiste, ki jih na splošno komarji pustijo pri miru, sem in tja kateri le piči.

Kaj je tisto, kar samice komarjev privede do žrtve? Prvi kemijski signal, ki ga navadno zaznajo, je ogljikov dioksid.

Tega izdihnemo po vsakem vdihu. Tako že s samim dihanjem komarje opozarjamo, da so v bližini plena.

Seveda še zdaleč nismo edini organizmi, ki oddajajo ogljikov dioksid, zato morajo komarji iskati še druge signale, ki jih privedejo do primerne žrtve. 


Kateri signali jih privedejo do nas? Predvsem hlapljive kemikalije, ki jih naše telo izloča kot odpadek skozi kožo, pa naj gre za mlečno kislino, aceton in različne maščobne kisline – ali preprosto povedano, po vonju.

Kemijske snovi, ki jih telo izloča, nekateri označujejo za kairomone. Z njimi nekatere vrste organizmov komunicirajo.

Gre za podobno delovanje kot pri bolj znanih feromonih, ko posamezni primerki vrst z njimi privlačijo nasprotni spol.

Niels Verhulst domneva, da utegne biti razmerje med kemijo telesa, bakterijami in telesnim vonjem genetsko.

V članku, ki ga je objavil že lani poleti, je razkril razmerje med geni HLA, ki so domnevno povezani s telesnim vonjem, in privlačnostjo za komarje.

To pa kaže, da ti geni utegnejo biti odgovorni za proizvodnjo določenih snovi, s katerimi se prehranjujejo bakterije.

Znanje o tem, katere sestavine so za komarje najbolj privlačne, bi s pridom lahko uporabili za razvoj novih odganjalcev komarjev.

Ti bi bili še posebno pomembni za območja, kjer pik komarjev ni le nadlega, ampak pomeni veliko tveganje in nevarnost, da zbolimo za malarijo ali vročico denga.

Orožje proti tem nevarnim pikom bi lahko bilo v obliki vabe, ki bi komarje odtegnila od ljudi, ali pa v obliki odganjalcev.

Ti bodisi prekrijejo snov, ki komarje privlači ali pa jih z drugo snovjo odganjajo. 

Z raziskovanjem učinkovitega varovala pred komarjevimi piki se že dolgo ukvarjaUlrich Bernier z ameriškega ministrstva za kmetijstvo.

V 4000 pasteh, ki so jih njegovi sodelavci razpostavili v Keniji, preizkuša mešanice vonjev, ki so jih razvili na podlagi rezultatov raziskav z bakterijami.

Upajo, da bodo našli učinkovito snov, ki bi odganjala komarje, prenašalce malarije. 

Nekaj podobnih snovi je že na prodaj, vendar repelente na podlagi telesnih vonjev čaka še dolga pot do prodajnih polic.

Do takrat pa se je treba zanesti na zdaj razpoložljive.