Ta zapis medicinskega tehnika in njegovega vsakdana, danes deli vsa Slovenija!

Medicinski tehnik, si želi več prijaznosti zoper zaposlene.

Jure Noč je zaposlen v UKC Ljubljana, pred kratkim pa se je odločil deliti izkušnje svojega delovnega dne, s katerim je dobil neverjeten odziv Slovencev.

Pa si ga poglejmo, kaj je imel povedati...

Tole je celoten njegov zapis:

"Prides na siht ob 10. Un ta lep naporen 12 urni siht do 22. Prvo te ena vešča nadere, kako to da nas ne dela vec.

Si mislim svoje in zasmejim. Ampak zakaj bi bil tiho.. ji rečem: ej gospa pritožite se derektorju, ne men pamet solit... itak sami grdi pogledi.

Vir: Facebook

Dan je bil res naporn, ampak ordinary day na urgenci. Urgenca poka po šivih, cakajo ljudje po 5h. Z Urška Urbas zafilava težko travmo, nardiva kaos na lahki travmi. Abdominalna urgenca polna na 300 %, ni prostora ni ljudi.

Pa pripeljejo reševalci v triažo eno mamiko. Predaja gladko poteka, boli jo trtica. Zdravil proti strjevanju krvi ne jemlje.

Zadnje dni pa veckrat pada... vse kao nič posebnega... neki pa smrdi. Kje ste mamika jo vprašam. Ja v Kranju...

Rahlo zmedena kot vse mamike njene starosti. Aha. Neki mi ne da miru.

Peljem jo na nabito poln hodnik težke travme, kjer me seveda kot trižnega delivery boysa vsi mal grdo gledajo.

Itak se stanje na urgenci slabša. Cakalna doba gre v maloro. Ljudje super *prijazni* do nas.

Potem pa cez en cas dobim klic Ana Vraničar , ej Jure a veš tista gospa ki ji kao ni bilo nič. Zdej jo operira nevrokirurg.

Polna glava krvi. Un uffffffffffff. O shit. O sranje.. itak mi je zakuhal. Na sreco samo sreco k je narobe povedala kje je, se je verjetno izšlo vse super.

Kaj bo z njo ne vem. Nonstop pa nas spremlja ta tanka linija znanja intuicije pa ogromno sreče. Ampak to smo pac tisti bedaki, ki vztrajamo leta in leta na urgenci. Pa vsi tolčejo po nas.

Pišem pa tole zdej zato, da bi ljudje mogoče drugače gledali na urgenco, na nas, ne kot sovražnike, lenuhe,ki samo kofetkajo, ki imajo 2 urne malice, na neprijazne itd ljudi.

Ampak na ljudi, ki jim pomagajo. In sem ponosen da sem taplava sestrca, ponosen da imam to ta drugo družino, čeprav se tud kregamo, mamo ogromno nadur, nas manjka itd itd.

ker smo to kar smo. Mal čudni freaki, ki radi počnemo svoje delo . Aja zdej verjetno je polna urgenca Poljakov po nogometu, kaos dalje.

Včasih pa mamo tudi smeh, črni humor, zafrkancijo in tudi takole se delamo iz sebe norca kakor na sliki...

Poanta zgodbe: bodte prijazni z osebjem na urgenci, ker vam samo oni lahko naslednji trenutek rit resijo :))" 

Kaj praviš na njegove besede? Se strinjaš z njimi?

Deli jih na Facebooku med prijatelje.