Vez med hčerko in očetom je bistvenega pomena - Tako se bo razvila v čudovito žensko

Glavno poslanstvo, ki si ga pripiše večina očetov, je, da ščitijo svoje hčerke pred vsem, kar bi jih lahko prizadelo.

Ko so še majhne, tudi hčerke v očetu vidijo ščit in nekoga, na katerega se lahko zanesejo. Očetje do hčerk običajno pokažejo več nežnosti kot do sinov, ki jih običajno skušajo vzgojiti po moško.

In čeprav s svojimi moškimi potomci krepijo odnos prek športnih aktivnosti in drugih skupnih interesov, so hčerke še vedno punčice njihovih očes in jim to vračajo z občudovanjem in idealiziranjem.

Čas prestopa v mladostniško obdobje največkrat spremeni dinamiko v odnosu med očetom in hčerjo.

Zaradi hormonsko prebujenega obnašanja njihovih še včeraj ubogljivih punčk se očetje začnejo počutiti odrinjene iz njihovega sveta.

Puberteta je navsezadnje čas prebujanja ženskosti in le redki očetje to sprejmejo neobremenjeno in brez čudnih občutij.

Nenadoma željo po očetovski bližini nadomestijo hihitajoča se druženja s prijateljicami in teme pogovorov, v katerih se očetje ne počutijo domače.

Potem je tu moški spol. Marsikateri oče je kljub vsej svoji zdravi pameti še vedno prepričan, da na svetu ni fanta oziroma moškega, ki bi bil dovolj dober za njegovo hčerko.

Ko pa se hčerka v puberteti začne prvič zanimati za pripadnike močnejšega spola, se oče počuti še dodatno ogrožen, da ga bo njen izbranec izrinil iz središča njene pozornosti in da on ne bo več prvi in edini moški v njenem življenju.

Zato v tem obdobju komunikacija med očetom in hčerko postane otežena, saj se on ne more navaditi njene nove podobe, ona pa čuti, da on ne bo razumel njene želje po odraslosti in vseh težav ter sprememb, ki jih ta prinaša.

Slika je simbolična

A pravzaprav gre za čas, ko hčerka najbolj potrebuje očeta, ki bi ji znal prisluhniti in ji določene stvari razložil tudi na »moški način«.

Mnogi strokovnjaki so prepričani, da so hčerke, ki so tudi v mladostniški »vročici« ohranile zdrav odnos in odprto komunikacijo s svojim očetom, s tem naredile najbolje tudi za svoje prihodnje partnerske zveze, saj so se naučile moške govorice, njihovega načina razmišljanja in izražanja čustev.

Raziskava, ki so jo izvedli na ameriški univerzi Vanderbilt v Nashvillu in jo je objavil ameriški Zbornik o osebnostni in socialni psihologiji, je pod drobnogled vzela 173 deklet iz različnih ameriških zveznih držav.

Njihov razvoj so strokovnjaki spremljali od predšolske dobe do začetka pubertete.

Dekleta, ki so v puberteto prišla razmeroma pozno, so v povprečju imela očete, ki so bili aktivni v skrbi za svoje potomstvo in so bili povezani z materami svojih otrok, medtem ko so dekleta, ki so bila vzgojena v domovih brez očeta ali pri katerih je bila njegova vloga disfunkcionalna, vstopila v mladostniško obdobje razmeroma hitreje, posledično pa tudi bolj problematično.

Naravno dejstvo je, da je družina okolje, v katerem se pripravljamo na svoje prihodnje odnose z družbeno okolico.

S prilagajanjem in učenjem, kako se razumeti z moškimi člani družine, se bomo naučili, kakšen mora biti odnos z bodočim partnerjem.

Pri obeh odnosih gre namreč za sklepanje kompromisov, za obvezo, pripadnost in upoštevanje drug drugega.

Teorije določenih psihologov celo navajajo, da si ženske podzavestno izbiramo partnerje, ki so podobni našim očetom.

Kakor koli, res je, da hčerka mnoge izmed najpomembnejših trenutkov v svojem življenju preživi s svojim očetom.

Morda je on prav zato njena skala, pa naj bo to takoj po rojstvu, ko jo vzame v naročje, ko jo pospremi v šolske klopi, ko hčerka doživi prvo ljubezen in prvo razočaranje, dobi službo, se poroči ali ko postane dedek.

Če bi vprašali, bi gotovo marsikateri oče odvrnil, da je ob vseh teh življenjskih prelomnicah hčerka še vedno njegova majhna punčka, on pa njen zaščitnik in svetovalec.

Slika je simbolična

Kaj se moramo naučiti od svojega očeta

1. Oče me spoštuje: Odnos med hčerko in očetom je običajno dekletov prvi odnos z nasprotnim spolom. Od očeta dobi prvo podobo sebe kot ženske, razvije občutek sprejetja in cenjenosti. Samospoštovanje primarno izhaja iz spoštovanja, ki ga dobi od drugih, zato je koncept ženske podobe pri hčerki zelo odvisen od tega, kako jo sprejme oče.

2. Varno je izražati čustva: Oče mora hčerki predstaviti odnose z moškimi tako, da ve, da se s pravim partnerjem lahko počuti sproščeno, varno in mu lahko izrazi svojo naklonjenost. Vedeti mora, da se mora partner do nje obnašati kot do osebe in ne zgolj seksualnega objekta. Ko male punčke spoznajo svojo pravico do zasebnosti, razvijejo zdravo zavedanje »meja«. Naučijo se reči »ne«, kar bo hvaležna medosebnostna lastnost, ko bodo vstopile v širše socialne interakcije. Očetje naj spoštujejo te »meje«, tako da jih čustveno podprejo in jim s pozitivnim odnosom pomagajo graditi dobro samopodobo.

3. Zgledi vlečejo: Iz odnosa med očetom in hčerko se lahko slednja nauči, kako se pozitivno pogajati in sklepati kompromise. Če oče v družini vlada s trdo avtoriteto in postavlja neupogljiva pravila, se hčerka hitro nauči uporništva. Če je oče pretirano kritičen in vsemogočen, moški v očeh hčerke dostikrat postanejo »sovražniki«. Nasprotno iz odnosa s poštenim očetom, ki je pripravljen prisluhniti mnenjem drugih, hčerka pridobi samozavest pri izražanju svojih pogledov in razvije socialni čut, ko je treba prisluhniti drugače mislečim.

4. Ženske so lahko odločne, ne da bi bile agresivne: Ko se hčerka nauči komunicirati s svojim očetom in zaupa, da tudi njeno mnenje šteje, razvije prepričanje vase, zna izraziti svojo odločnost in se upa postaviti zase. To se močno razlikuje od agresivnih reakcij, ki so lahko posledica vzgoje pod okriljem očeta, ki ženskam v družini ni dajal nobene moči ali pa se je z njimi vedno »bojeval«. Pomembno je znati prisluhniti nekomu, četudi se z njim ne strinjamo. Ko poslušamo svoje otroke, bodo tudi oni lažje prisluhnili nam in nam zaupali.

5. Kaj pričakovati od partnerskega odnosa: Je že tako, da se hčerka »uči« o zakonu in partnerstvu z opazovanjem svojih staršev. Če imata mati in oče kakovostno zvezo, bo to od sebe v prihodnosti pričakovala tudi hčerka in se ne bo zadovoljila z manj. Običajno matere služijo kot vzor hčerkam, kako biti posameznik, mati in žena, očetje pa hčerke naučijo, kako je treba gledati nase, kakšni odnosi so zdravi, kaj iskati v partnerju in kaj pričakovati v odnosih z moškimi. Če od obeh starševskih vzornikov potegnemo najboljše, potem bodo pasti življenja mnogo lažje premagljive ovire.