Prevelike količine soli, lahko vodijo celo do demence!!

Verjetno tudi sami že veste, da uživanje velikih količin soli, lahko vodi do raznih zdravstvenih težav.

Nova študija je pokazala, da prevelika uporaba soli, lahko sproži spremembe delovanja naših možganov.

S tem se delovanje naših možganov poslabša, počasi pa lahko nastane tudi demenca.

ZAKAJ JE SOL ŠKODLJIVA:

Številne evropske države v svoje programe javnega zdravja vključujejo dejavnosti za zmanjševanje uživanja soli v vseh starostnih skupinah prebivalcev.

Zakaj je sol tako pomembna snov v naši prehrani in zakaj je postala povezava sol-zdravje tako velik problem v svetu?

Slika je simbolična

Imamo jo za samoumevno, a je njen vpliv na naše zdravje lahko zelo drastičen

Sol je krajše ime za navadno, kuhinjsko sol, ki se kemijsko imenuje natrijev klorid (NaCl).

In ravno natrij v soli je tisti, ki zbuja pozornost strokovnjakov, tako na področju medicine, kot na področju prehrane.

Sol naše organizem vsekakor potrebuje, saj je natrij med drugim pomemben za uravnavanje prehodov vode in elektrolitov preko membran celic s tem pa vpliva na naš krvni tlak.

Ob vsakodnevni prekomerni količini soli v prehrani se naš krvni tlak kronično poviša, povišan krvni tlak pa je s svojimi posledicami (bolezni srca in ožilja) eden glavnih povzročiteljev smrti.

Prekomerne zaužite količine soli so povezane tudi s pojavom osteoporoze, ledvičnih kamnov, sladkorno boleznijo tipa 2, debelostjo in celo želodčnega raka.

Kako se med seboj povezujejo priporočila za vnos soli, prekomeren vnos in vsebnost soli v naši hrani?

Količina soli, ki jo naše telo dnevno potrebuje, znaša 1,4 g za odrasle, do 1 g za otroke do 7 let ter 0,3-0,5 sxc.hu g za otroke do prvega leta starosti.

Če kruh v povprečju vsebuje približno 1,4 g soli na 100 g, lahko torej odrasel človek že z dvema kosoma takega kruha zadosti svojim dnevnim potrebam po natriju.

Na podlagi raziskav so opredeljene tudi zgornje meje količine soli, ki bi jih morali vsakodnevno upoštevati, da bi zaščitili svoje telo pred negativnimi posledicami prevelikih količin soli.

Slika je simbolična

Ta količina pri odraslih znaša do 5 g soli na dan, pri otrocih do 3 g, pri dojenčkih do prvega leta starosti pa le 1 g. 5 g soli je količina polne čajne žličke, vendar se ta večinoma "skriva" v živilih, saj najmanj 3 četrtine soli zaužijemo ravno s predelano hrano, zadnjo četrtino pa si delita sol, ki jo zaužijemo z dosoljevanjem pri mizi in sol, ki je že naravno prisotna v živilih.

Glede na vsebnost soli v naših živilih prebivalci Slovenije že z običajno nakupljeno hrano (kruh in krušni izdelki, testenine, zelenjava, sadje, sveže in predelano meso, mleko in mlečni izdelki, pijače) dosežemo zgornjo mejo 5 g soli na dan.

Ko prištejemo še dejstvi, da kar polovica prebivalcev dosoli svojo hrano, potem ko jo poskusijo in da se vse več ljudi prehranjuje izven doma, kjer obroki lahko vsebujejo ogromne količine soli, ne preseneča podatek, da odrasli prebivalci Slovenije v povprečju zaužijemo kar 12 g soli na dan!

Živila in obroki, ki predstavljajo največje vire soli (in s tem natrija), so pred- oz. polpripravljeni obroki, obroki hitre ulične prehrane, obroki v restavracijah, predelani mesni izdelki, lahko pa so to tudi kruh in drugi pekovski izdelki ter žita za zajtrk.

Potrebno je omeniti še, da se natrij nahaja tudi v nekaterih drugih snoveh, ki se dodajajo pri predelavi hrane, zato bodimo pri branju sestavin na živilih pozorni tudi na te.

Slika je simbolična

Kaj lahko storimo sami, da se izognemo prekomernim dnevnim količinam soli? Kaj pomeni živilo z veliko vsebnostjo soli?

V prvi vrsti je naš cilj, da se pravzaprav postopoma navajamo na manj slan okus in da ne poskušamo tega okusa nadomeščati.

Nadomestki soli v živilih so namreč lahko za zdravje najmanj toliko škodljivi kot je sama sol.

Raziskave so pokazale, da človek potrebuje okoli 8 tednov, da se prilagodi na manj slan okus in po tem času niti ne bo več potrebe po slani hrani.

Pri izračunu dnevnih zaužitih količin soli upoštevajmo, da na primer 10 dag suhe salame vsebuje povprečno kar okrog 4 g soli, približno toliko pa tudi 10 dag slanih palčk, čipsa ali smokijev.

Okrog 2 g soli vsebuje kos pice ali 10 dag posebne salame ali hrenovke.

Obroki v restavracijah hitre prehrane pa lahko vsebujejo tudi do 5 g soli na porcijo.

Izbirajmo raje svežo zelenjavo in sadje namesto predelanih, sveže meso (tudi ribe, perutnino) namesto mesnin, ob nakupih pa vedno preverjajmo vsebnost soli oziroma natrija oziroma o tem poiščimo informacije pri trgovcih ali proizvajalcih.

Izogibajmo se raznim koncentratom in dodatkom, ki vsebujejo sol, četudi je na embalaži navedba, da vsebujejo zelišča ali zelenjavo.

Hrano pripravljajmo z drugimi začimbami, svežimi ali posušenimi in odkrivajmo nove, pestre okuse.