Kaj bi se zgodilo, če bi čebele izginile iz obličja Zemlje?

"Če bi čebele izginile iz obličja Zemlje, bi človek živel le štiri leta." Morda ste že slišali to besedno zvezo.

Gre za besede Alberta Einsteina in izgledajo več kot le verjetne!

Konec koncev je Einstein veliko vedel o znanosti in naravi, čebele pa nam pomagajo pri proizvodnji hrane.

Toda ob večjem številu strahu in zarote je vredno narediti osnovni razplet, da bi  razumeli,  kaj bi se resnično zgodilo z  izumrtjem čebel.

Vir: Facebook

Zakaj je opraševanje čebel tako pomembno?

Skoraj nemogoče je preceniti pomen opraševalcev v našem ekosistemu.

Če tudi vam manjka delček osnove, gre pri opraševanju za prevoz cvetnega prahu od mesta proizvodnje - torej iz moških organov cveta - do ženskega dela rože.

Ta ti. prevoz lahko opravijo veter, voda in živali, še posebej čebele.

Da bi se lahko razmnožile, ustvarile nove rastline, semena in plodovi, je treba večino rastlin najprej oprašiti.

Ta postopek ima zelo pomembno vlogo pri pridelavi približno 70% sadja, zelenjave in semen, ki prispejo na naše mize.

Vir: Facebook

Čeprav čebele niso edini opraševalci, ki jih imamo (netopirji, ptice, metulji in nekatere muhe lahko opravijo tudi to delo), so daleč najboljše za to delo.

Deloma je to zato, ker potrebujejo cvetni prah, da nahranijo svoje ličinke. Drugi opraševalci obiskujejo cvetove samo zato, da sesajo nektar, ki ostane.

"Poleg tega je večina vrst dlakavih in te dlake privabljajo cvetni prah, zaradi tega pridejo čebele na rastino," pravi Jessica Beckham, podoktorska raziskovalka čebel na univerzi v Severnem Teksasu.

Ali bi človek lahko preživel brez čebel?

V prvih mesecih letošnjega leta je v štirih državah v Braziliji umrlo skoraj pol milijarde čebel .

Tudi tu je, tako kot v drugih delih sveta, vzrok te težave zapleten in večplasten, vendar od preostalih jasno izstopa en dejavnik: pesticidi.

Toda nazaj k prvotnemu vprašanju: če čebel ni več, smo tudi mi obsojeni?

Dykes pravi, da problematično ni samo pripisovanje Einsteinovega citata, temveč tudi sporočilo. Ljudje bodo verjetno preživeli še dolgo po smrti čebel.

Vir: Facebook

"Večino naših virov hrane oprašuje veter," pravi Dykes, kar pomeni, da vetrič opravlja delo ptic in čebel.

Koruza in pšenica, dve osnovni postavki tipične zahodne prehrane - oprašuje ju veter.

Kljub temu, da je naš prehrambeni sistem z vidika raznolikosti kalorij varen, pa bi bile stvari z vidika raznolikosti zelo nejasne.

Večina naših izdelkov, kot so mandlji, breskve, slive, jabolka in češnje, je odvisnih od opraševanja čebel.  "Vsekakor bi pogrešali številna živila, zaradi katerih je naša prehrana živahna, zdrava in hranljiva." 

In to ne bi vplivalo samo na sadje in zelenjavo.

Zmanjšalo bi se tudi število živali za zakol, saj za njih ne bi bilo več dovolj hrane.

Nebi imeli mleka, jajc in nekatere druge hrane.

Kako bi se naša ponudba hrane spremenila brez čebel?

Med bi izginil s tržišča in raznovrstni uporabniki voska bi morali začeti uporabljati dražje nadomestke.

Pretresi v svetovni ekonomiji bi bili globoki in dolgotrajni.

Če bi izumrle vse od več kot 7000 čebeljih vrst, bi ti pretresi prerasli v cunamije, ki bi postavili na glavo celotne ekosisteme.

V nekaterih ekosistemih čebele predstavljajo ključne vrste – podobno kot najvišji kamen v oboku, brez katerega bi se obe strani oboka podrli.

Ko bi izumrle rastline, ki so odvisne od čebel, bi bile prizadete vrste, ki so odvisne od teh rastlin, kar bi spet vodilo v smrt vrst, ki so odvisne od njih in tako naprej.

Vsi smo del narave, živimo z njo in  si z njo delimo  ta krasni planet.  Eno Zemljo imamo in to moramo spoštovati.

Če Zemlji kaj vzamemo, ji moramo nekaj vrniti. To čebelarji z   organizirano vzrejo čebel počnemo že več sto let.

S svojimi čebelami  živimo v harmoniji z naravo in  to je naše največje darilo Zemlji.

  Tudi vsi ostali se ob  svetovnem dnevu Zemlje ustavite in razmislite kam gremo, kaj počnemo in kot je že pred leti napisal angleški pesnik John Donne: »Nikdar ne hodi spraševat komu zvoni, zvoni tebi «.