Kaj se zgodi, ko 9 dni ne jeste SLADKORJA? NAJSLABŠE so KALORIJE iz SLADKORJA!

Številni izmed nas se na najrazličenjše načine trudimo, da bi živeli zdravo.

A zadnja raziskava Univerze v Kalifoniji in Univerze Touro je pokazala, da je za preprečevanje najpogostejših bolezni ključnega pomena zmanjšanje količine zaužitega sladkorja.

V samo devetih dneh, v katerih so se udeleženci raziskave odpovedali sladkorju – brez štetja kalorij ali kakršne koli druge diete – se je pokazalo občutno zmanjšanje nivoja holesterola v krvi in znižanje krvnega pritiska.

 

Pokazalo se je občutno zmanjšanje nivoja holesterola v krvi in znižanje krvnega pritiska. Izboljšalo se je tudi delovanje jeter. / FOTO: iStockphoto

 

Izboljšalo se je tudi delovanje jeter prostovoljcev v raziskavi. Znanstveniki so s študijo tako dokazali, da za presnovo niso tako škodljive kalorij, ki jih zaužijemo, a predvsem sladkor.

Vodja raziskave dr. Robert Lustig iz University of California San Francisco je pojasnil: Ta študija definitivno kaže, da je sladkor metabolično škodljiv. Ne zaradi visoke kalorične vrednosti ali njegovega vpliva na telesno težo, a preprosto, ker škodi presnovi.

Ta notranje nadzorovana intervencijska študija je trden dokaz, da sladkor prispeva k razvoju metabolnega sindroma in je najmočnejši dokaz do sedaj, da je sladkor problematičen sam po sebi in ne zaradi svojih kalorij ali ker prispeva k debelosti.

Študija je preučevala vpliv zmanjšanja količine zaužitega sladkorja na metabolni sindrom – gre za skupek različnih stanj, ki povečujejo tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, kap in sladkorne bolezni tipa 2. Metabolni sindrom lahko vključuje visok krvni pritisk, visok nivo glukoze v krvi, prekomerno količino maščob okoli pasu in neobičajen nivo holesterola v krvi.

Prostovoljci v študiji so bili otroci in so poleg glavnih obrokov lahko jedli prigrizke in napitke, zmanjšali so jim le vnos sladkorja. Dodani sladkor je bil prepovedan. Dovoljeno je bilo uživati sadje. Njihova prehrana je vsebovala enake maščobe, beljakovine, ogljikove hidrate in število kalorij kot njihova predhodna prehrana, le da so sladka živila nadomestili s hrano, kot so kosmiči in testenine.

Celo hot dog, čips in pica iz bližnje trgovine so bile vključene v prehrano. Če so prostovoljci med študijo izgubili kilograme, so jim dodali nekaj živil z nizko vsebnostjo sladkorja, da je njihova telesna teža ostala stabilna.

Na ta način so zagotovili, da so prostovoljci le močno zmanjšali količino zaužitega sladkorja. V povprečju so zaužili le od 28 do 10 odstotkov sladkorja od celotnega dnevnega vnosa kalorij in od 12 do 4 odstotkov fruktoze.

Rezultati študije so le po devetih dneh pokazali drastično izboljšanje njihovega zdravja. Močno jim je upadel nivo holesterola v krvi in krvni pritisk, izboljšalo se je delovanje jeter. Koncentracija glukoze na tešče se je zmanjšala za pet točk, medtem ko je nivo inzulina padel za tretjino, so še dejali strokovnjaki iz univerze v Kaliforniji

V študiji so sodelovali tudi strokovnjaki z univerze Touro in dr. Jean-Marc Schwarz je bil presenečen nad rezultati: Nikoli še nisem videl tako izrazitih in tako pomembnih rezultatov klinične študije. Samo po devetih dneh zmanjšanja sladkorja, so bili rezultati drastični in so se pokazali pri vseh sodelujočih. Ta odkritja podpirajo idejo, da je ključnega pomena, da starši omejijo nivo zaužitega sladkorja pri otrokih in se zavedajo, kakšen učinek na zdravje ima prehrana njihovih otrok.

Ko smo jim odvzeli sladkor, so bili otroci takoj bolj siti. Rekli so nam, da se jim zdi, da so pojedli veliko več hrane, čeprav so zaužili enako količino kalorij kot prej, le z veliko manj sladkorja. Nekateri so celo rekli, da smo jih prekomerno pitali s hrano.

Dr. Lustig pa je dodal: Ta študija kaže, da kalorija ni kalorija. Pomembno je, od kod te kalorije izvirajo in kam v telesu gredo. Najslabše so kalorije sladkorja, saj se v jetrih spremenijo v maščobo in vodijo do inzulinske tolerance ter večjega tveganja za razvoj sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, bolezni jeter. To ima ogromne posledice na živilsko industrijo, na kronična obolenja in na stroške zdravstva.