Čuden običaj: Moški in ženska spita ločeno vsak v svoji spalnici, a nimata NOBENIH TEŽAV! To je razlog!

Pari na dvorih včasih niso spali skupaj, temveč so imeli vsak svojo spalnico. A ti časi so mimo, in če povemo, da s partnerjem spimo vsak v svoji sobi, se marsikdo začudi.

Seveda je prva misel vedno ta, da mora biti v odnosu kaj narobe, da gre za zadnjo fazo pred ločitvijo, da ljubezni ni več.

Pa ni povsem tako. Veliko parov pravi, da spanje v ločenih spalnicah pravzaprav še začini njihovo spolno življenje, za ločeni spalnici pa so se dejansko odločili zato, ker si želijo zasebnosti in miru – tako kot je to veljalo v sobanah na dvorih.

Razlogi za ločeni spalnici

Ločeni spalnici si lahko privoščijo zgolj tisti pari, ki se izjemno dobro razumejo in so dovolj odkriti eden do drugega, da si povedo tudi takšne stvari, ki veljajo za tabu. Ja, spanje v ločenih spalnicah dejansko je tabu, saj se o njem ne govori. Marsikdo je na začetku tudi nekoliko prizadet, kadar partner izrazi željo po spanju v lastni sobi. Vendar lahko odkrit pogovor to težavo reši in dejansko pomaga, da se odnos izboljša – če pride do potrebe po ločenem spanju, potem je zanjo gotovo pomemben razlog.

Slika je simbolična

Priznajmo, da je spanje ob moškemu (ali ženski), ki smrči, neprijetno. Polovico noči prebedimo, hkrati pa se jezimo, saj moramo zjutraj vstati in nas čaka pomembna obveznost, zaradi katere bi bilo nujno, da smo naspani. A ne gre. Partner smrči, če ga na to opozorimo, se sredi noči razburja in pravi, da ni res, nato pa vleče dreto še naprej. Posledice? Neprespanost in nejevolja, ki vodita v slab odnos. Rešitev? Ločeni spalnici.

Različne navade partnerjev niso posebnost

Ona rada zvečer kmalu zaspi, on bi bil še pokonci in pride v spalnico precej pozno, zaradi česar jo zbudi. Po možnosti še prižge luč, da si pripravi oblačila za v službo za naslednji dan. Ona rada zvečer v miru bere, on v postelji gleda televizijo, zaradi česar ji gre na živce. On ponoči mirno spi, ona se premetava, ga brca in zbuja. On se zbudi ob vsakem šumu, ona zaradi težav z mehurjem vsako noč vsaj dvakrat vstane in gre na stranišče. On hoče spati pri odprtem oknu, njo vedno zebe … Vsa ta neskladja vodijo v nezadovoljstvo in vplivajo na kakovost spanca, zato je najbolje, da se dogovorimo za ločeni spalnici.

Ločeni spalnici sta pogosti tudi ob posebnih življenjskih obdobjih, na primer v času nosečnosti in po porodu. Vsekakor je lepo, če tudi moški ponoči kdaj pomiri dojenčka, a podojiti ga mora vendarle mama. Ta ga ima najraje pri sebi v postelji, da ji ni treba vstajati. Očka pa zato ne spi, ker otrok joče ali pa je preveč blizu, zato ga je strah, da ga bo med spanjem »pomečkal«. Tudi v tem primeru je lahko začasna rešitev ločeno spanje.

Dobre plati ločenega spanja

Pari, ki se odločijo za ločeni spalnici, priznavajo, da jim takšen način spanja zelo ustreza. Da se s partnerjem zaradi njega celo bolje razumejo. Vsakdo gre lahko v posteljo, kakor mu prija in kadar mu prija, vsakdo spi v skladu s svojimi željami, eden drugega ne motita in si ne gresta na živce. Glavno pa je seveda to, da se oba pošteno naspita. To pomeni, da sta naslednji dan spočita in imata dovolj energije tako za delo kot druge dejavnosti. Predvsem pa se jutro začne s poljubom in dobro voljo, ne pa nerganjem, da eden zaradi drugega ni mogel spati.

Naj bo ločeno spanje stalno? Nekateri se res odločijo tako, zlasti kadar gre za razloge, ki jih ni mogoče odpraviti (na primer smrčanje), pri drugih pa je ločeno spanje samo možnost, ki je vedno na voljo. Tako partnerja takrat, kadar ni motečih dejavnikov, spita skupaj, sicer pa narazen. Če želi ona brati, se umakne v drugo sobo. Če mora on zgodaj vstati, tudi.

Kaj pa spolnost?

Ločeni spalnici nista slabi za spolnost – ravno obratno! Kadar partnerja spita skupaj, postane spolnost hitro rutina, ki ji namenita nekaj minut pred spanjem. Če ima vsak svojo sobo, pa je treba vložiti nekaj več truda. Treba se je »obiskovati«, prav tako pa spolnost naenkrat ni več omejena na posteljo – ker spalnica ni več avtomatična izbira, se pari večkrat odločijo tudi za druge prostore.

Prav tako je spolnost boljša, ker partnerja zvečer ne ležita v postelji in se ne sprašujeta, ali bo drugi zaspal, ali pa bo za »akcijo«. Kadar si v postelji sam, pač spiš ali počneš kaj drugega. Če pride v tvojo sobo partner, natanko veš, s kakšnim razlogom je prišel. In kako se domeniti glede tega? Enostavno rešitev ponuja stara šala: Prijateljici se pogovarjata in ena prizna, da z možem zaradi njegovega groznega smrčanja spita v ločenih spalnicah. »Kaj pa seks?« vpraša druga. »Kadar si zaželi seksa, potrka, in če ga povabim naprej, vstopi,« ji razloži druga. »Kaj pa, kadar si seksa zaželiš ti?« zanima prvo. »Potem grem do njegove sobe in vprašam: Si morda trkal?«