Splošna bolnišnica (SB) Celje velja za enega največjih finančnih bolnikov v domačem zdravstvu. Z izgubo posluje že od leta 2016, zaradi bremen iz preteklosti pa jim je sredi lanskega leta po naših informacijah grozilo celo, da jim bo zmanjkalo denarja za izplačilo plač in plačilo računov dobaviteljev. A finančne težave je rešil drugi val epidemije.
V Celje so se oktobra tako kot v ostale bolnišnice začeli zgrinjati okuženi s covid-19, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje. Do konca leta so jih v Celju našteli skoraj tisoč. Za stroške njihovega zdravljenja so iz zdravstvene blagajne prejeli 15,8 milijona evrov, kar je zakrpalo luknje v bilancah in omogočilo miren zaključek leta.
Toda pričevanja zaposlenih in podatki, ki smo jih zbrali in analizirali v uredništvu, kažejo na to, da so v celjski bolnišnici kaos med korona krizo izkoristili za kovanje dobičkov na bolnikih s covid-19 in s tem sanacijo preteklih izgub. Pri tem naj bi imelo glavno vlogo najožje vodstvo bolnišnice na čelu z Margareto Guček Zakošek, vidno članico SMC in zaupnico gospodarskega ministra Zdravka Počivalška.
V Ljubljani in Mariboru bistveno manj zapletov
Splošna bolnišnica Celje je tako v povprečju prejela kar 16.160 evrov na posameznega pacienta. To je največ med vsemi bolnišnicami v Sloveniji, če izvzamemo Kliniko Golnik, ki je specializirana za pljučne bolezni. Toliko denarja so v Celju dobili, ker so zabeležili nenavadno veliko število covid bolnikov, pri katerih naj bi uradno prišlo do "katastrofalnih zapletov" pri zdravljenju. S tem so bili na podlagi sklepa vlade samodejno upravičeni do še enkrat višjega zneska za njihovo zdravljenje. Namesto osem so prejeli 16 tisoč evrov na bolnika.
V Celju so ugotovili, da je do zapletov v povprečju prišlo pri kar treh od štirih bolnikov s covid-19. Za primerjavo, v UKC Ljubljana je bil ta delež 40-odstoten, do zapletov je prišlo pri 907 od 2241 bolnikov. V UKC Maribor pa je bil delež 52-odstoten, torej je bil zaplet le pri vsakemu drugemu od skupno 1621 bolnikov. Po besedah zdravnika, ki je želel ostati neimenovan, so imeli v Celju bistveno nižje kriterije pri določanju tega, kdaj je prišlo do zapleta, kot v nekaterih drugih regijskih bolnišnicah.
Po besedah naših virov znotraj bolnišnice je bil ključen način kodiranja poteka bolezni. Če so prej račune, ki so se pošiljali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), dodatno odobravali zdravniki, se je praksa med epidemijo spremenila. Kodiranje je prešlo izključno v roke administracije, natančneje službe za fakturiranje, kjer je odgovorna Barbara Gradišnik, tesna sodelavka direktorice Guček-Zakoškove in nekdanja vodja Počivalškovega kabineta na ministrstvu.
Po naših informacijah je več zaposlenih v celjski bolnišnici pri vodstvu poizvedovalo o načinu zaračunavanja zdravljenja covid bolnikov, zlasti o razmeroma visokem številu bolnikov z zapleti. Dobili so odgovor, da se jih to ne tiče.
Kazalo je na 10-milijonsko likvidnostno luknjo
Preden je bilo jasno, da bo vlada Janeza Janše mimo ZZZS odobrila nove, višje cene zdravljenja covid bolnikov, je v celjski bolnišnici vladala velika negotovost glede finančnega položaja. Še v prvem četrtletju, torej pred izbruhom epidemije, so ustvarili okoli dva milijona evrov izgube.
Še slabše je bilo sredi leta. Projekcije poslovanja so po naših informacijah pokazale, da bo imela celjska bolnišnica za skoraj deset milijonov evrov likvidnostnega primanjkljaja. Državi je morala vrniti šest milijonov evrov posojila, preostalo pa so predstavljale neporavnane obveznosti do dobaviteljev in višje plače oziroma dodatki zaposlenih. Rešila jih je vlada, ki je 22. oktobra določila, da lahko bolnišnice za vsakega covid bolnika pričakujejo najmanj osem tisoč evrov. Če je prišlo do zapleta, se je znesek zvišal na 16 tisoč evrov. Če so bolnika zdravili z ventilatorjem, pa so prejeli več kot 48 tisoč evrov.
Po tistem je vodstvo celjske bolnišnice zaposlenim zagotavljalo, da jim ni več potrebno skrbeti za poslovanje in da bodo prejeli več kot dovolj denarja za poplačilo vseh računov. To se je tudi zgodilo. Od ZZZS so decembra prejeli okoli 16 milijonov evrov, kar je najvišje mesečno nakazilo v zgodovini. Šlo je tudi za predujme za plačilo zdravljenja hospitaliziranih bolnikov s covid-19.
Kako je celjska bolnišnica poslovala v lanskem letu, še ni znano. Na njeni spletni strani presenetljivo ni mogoče najti niti finančnega načrta za leto 2020. Druge bolnišnice so ga medtem izdelale in javno objavile že v začetku lanskega leta.
SB Celje: Nihče ni popravljal finančnih rezultatov
V Splošni bolnišnici Celje, kjer so utrpeli enega najvišjih smrtnih davkov med vsemi, samo lani je umrlo kar 372 bolnikov s covid-19, ostro zavračajo "kakršnakoli namigovanja o popravljanju finančnih rezultatov".
"Vaša namigovanja na podlagi parcialnih podatkov brez širšega konteksta pomenijo diskreditacijo medicinske stroke naše bolnišnice in vodstva zavoda ter blatenje njenega ugleda, zato bomo v primeru nadaljnjih tovrstnih namigovanj in takšnih objav primorani ustrezno odreagirati," so zagrozili našemu mediju.
"Diagnozo pri pacientu postavi lečeči zdravnik na podlagi izvedenih diagnostičnih postopkov in odrejene terapije," so pojasnili. Če gre za lažji potek bolezni, šifrira diagnozo "brez zapletov", če gre za covid pljučnico, pa diagnozo "z zapleti". "Dodatno se pri bolnikih, ki so zdravljeni na intenzivnem oddelku, beležijo tudi ure umetne ventilacije," so dodali.
Poudarjajo, da pri bolnikih s covid-19 "nihče ni označeval zapletov z namenom popravljanja finančnega rezultata". "Pretehta zgolj dejstvo, da gre za pljučnico in zdravljenje z umetno ventilacijo. Glede na to, da je napačno šifriranje v nadaljnjih kontrolah ZZZS popravljeno in sankcionirano, kaj takšnega zagotovo ni v interesu vodstva zavoda," so povedali.
Ob tem so dodali, da so ob polni zasedenosti oddelkov v najtežjem obdobju epidemije na bolnišnično zdravljenje sprejeli pretežno bolnike s covid pljučnico, "tistih z blažjim potekom pa nismo hospitalizirali, ampak jih spremljali s telemetrijo (zdravljenje na daljavo, op. a.)". Do danes so imeli 204 primere na telemetriji. "Zato je tudi delež primerov z blažjim potekom pri nas nekoliko manjši," so pojasnili.
"Glede na druge primerljive bolnišnice, tudi glede na UKC Maribor, smo v celjski bolnišnici zagotovili tudi relativno veliko število covid intenzivnih bolniških postelj in zato zdravili relativno višji delež pacientov, ki so potrebovali intenzivno terapijo. V deležu vseh zdravljenih pacientov je zato delež pacientov, zdravljenih na intenzivni terapiji, sorazmerno večji, so poudarili. To ne drži. Po podatkih Covid Sledilnika so imeli v celjski bolnišnici na vrhuncu drugega vala največ 22 bolnikov na intenzivni negi, medtem ko so imeli v UKC Maribor, ki je tretjino večji, na intenzivi največ 50 bolnikov.
Vir: necenzurirano.si
