31 slik strašnih mest, ki nam pokažejo kakšen je svet ko tam nihče več ne živi

1. Dadipark, Belgija

Dadipark je bilo nekoč odlično igrišče za vsakega otroka. Zabaviščni park poln toboganov, vrtiljakov, ogromno živahnih hodnikov in mašinov za igrače in sladkarije. Paradiž je bil odprt v 50. letih. Bil je zelo popularen za dosti družin iz Belgije in tudi Nizozemske. Ker je prišlo do kar precej poškodb in nesreč v parku je zanimanje za park ponehalo in tako so ga leta 2000 tudi zaprli, najbolj zaradi nesreče v kateri je fant Kortrijk izgubil svojo roko med vožnjo "navtičnega letala". Po dveh letih je zanimanje za park bilo spet večje ampak zaradi pritoževanja zaradi varnosti ga niso več nikoli odprli. 

Po zaprtju so prišli na plan ljubitelji umetnosti pa tudi vandali. Tudi fotografi so šli fotografirat stvari, ki jih je naredila narava. Po poročanju "lovilcev duhov" je ta park imel izredno veliko vsebnost paranormalnega. 

Bilo je ogromno diskutiranja ali naj se park ponovno odpre ali ne. V 10 letih se niso mogli dogovoriti.

2. Otok lutk, Mehika

V bližini Mehike je neverjeten otok, ki nosi ime "Isla de las Muñecas" ali otok lutk. Tam je našlo svoje mesto ogromno razpadajočih se lutk. Visijo z dreves, s hiš pa tudi z ograj. Podnevi vas bo strah tam, ampak še toliko hujše je ponoči, ko je na stotine umetnih oči uperjenih v vas. Zgodba sega do prejšnjega nadzornika otoka "Don Juliana Santane Barrere", ko je bila deklica najdena v kanalu, ki označuje mejo otoka. 

V kratkem času je našel v kanalu lutko, ki je verjetno pripadala mrtvi deklici. Obesil je lutko na ograjo kot spomin na majhno deklico. Ni se mogel sprijazniti s smrtjo uboge deklice. Začel je zbirati in obešati lutke po drevesih, ograjah in hišah okrog po otoku in upal da ga bo minilo in bo pozabil na to, kar se je zgodilo. Legenda pravi, da te lutke zdaj posedujejo dušo od umrle deklice. In kot če to že ni dovolj strašljivo. Po 50. letih zbiranja lutk so našli tega nadzornika mrtvega na istem mestu, kot je umrla deklica. Po njegovi smrti 2001 leta, zdaj pride ogromno obiskovalcev na ta otok. Vseeno pa Po lepi gesti Don Juliana zdaj ta otok zgleda kot totalna nočna mora. 

3. Grad Miranda, Belgija

Skrit stran od ljudi, med gorami, gostimi drevesi, na koncu prašne zapuščene poti, gleda streha gradu iznad dreves. Ta stolp spada strašljivi zgradbi, ki nosi ime "Chateau Miranda" ali drugače tudi "glasen grad". To je točno takšen tip gradu po katerem ustvarjalci strašnih filmov in knjih dobijo izredno inspiracijo. Mnogo ljudi, ki so raziskovali ta grad, so dobili kurjo kožo, ko so prišli v notranjost že zaradi napisov, ki krasijo grad.Zgradili so ga francoski aristokrati leta 1866, ko so bežali pred revolucijo. Med prvo svetovno vojno so grad uporabljali, kot sirotišnico ampak so ga leta 1980 zapustili. 

Družina, ki je imela v lasti ta grad ni hotela sprejeti vladne pomoči. Do leta 1991 so še vedno uporabljali grad za aktivnosti za otroke, ampak po tem pa je bil grad zapuščen. Grad je htro potonil v pozabo in leta 2009 je že kar precej razpadel. Leta 2014 so dobili dovoljenje za porušitev gradu. Kakorkoli so nekateri še vedno poskusili rešiti ta grad ampak se trmasti lastniki niso pustili. Grad sicer danes še vedno stoji, tako da imajo Belgijci upanje na nekaj malega zgodovine zraven ampak grad je v rokah trmastih ljudi.

4. Budzludzha spomenik, Bulgarija

Na vrhu gore Budzludzha sije zapuščen spomenik komunističnega ponosa, moči in voditeljstva. V času sovjetske zveze so tu živeli bulgarski komunisti zaradi težke bitke leta 1891.Prelepi Mozaiki so zelo komunistični in prikazujejo bitko. Ta velikan je Stal približno 7,2 miljona evrov. Po letu 1989 je ta spomenik zapečaten prav tako kot zid v Berlinu. Čeprav je ogromno ambicij za obnovo tega stolpa, se verjetno to ne bo smelo nikoli zgodit. 

5. Canfranc postaja, Španski Pireneji

Spremenjena s pomočjo narave stoji pozabljena železniška postaja. Julija 1928 se je postaja odprla in hitro zrasla. ker je bila preveč blizu Francoske meje in zaradi Španske civilne vojne se je tudi v hitrih 8. letih tudi zaprla. Po drugi svetovni vojni so aktivisti dovolili odprtje samo v letu 1949. Francoska vlada je zavrnila popravilo mostu in tako zaprla vse možnosti, da bi postaja znova zrasla. Leta 2000 je voznik avtobusa našel papirje, kako priti do zlatih palic. Ti dokumenti zvane " pozabljene informacije" nacistov, ko je bila postaja uporabljena kot transportni center vojske.

To špansko dvorišče je bila popolna krinka za Nemce ko so jemali zlato in druge vredne stvari židom. Leta 2013 so začeli obnavljati to postajo. 

 Več slik v galeriji spodaj: