Zaradi pandemije odlašala z obiskom zdravnika - Rak se ji je preveč razširil in Božiča morda ne bo doživela

Dojka jo je nekoliko bolela in skelela. Koža je bila rdečkasta, morebiti razdražena in odrgnjena. A se je Sarah Harding, članica nekdaj mega priljubljene in uspešne dekliške glasbene zasedbe Girls Aloud, prepričevala, da je skeleča bolečina le posledica drgnjenja pasu kitare. »Pomislila sem, da je trak vzdražil mojo kožo, saj sem v tistih dneh ogromno brenkala,« se je slepila. In si lagala tudi, ko je bolečina postajala vse hujša, že skoraj nevzdržna.

»Postalo je tako hudo, da nisem več mogla spati v postelji. Spala sem na kavču in goltala protibolečinske tablete, kot bi bile bombončki. Resnično sem pretiravala, a bolečina ni popustila. Postajala je vse hujša, na koži pa so se mi izrisale modrice. Na tej točki sem bila prestrašena do obisti, že panična.« A vendar ni stekla k zdravniku, zadrževala jo je misel na koronavirus. Do tistega jutra, ko si je nalila čistega vina.

Slavo si je pripela kot članica dekliške skupine Girls Aloud. FOTO: Luke Macgregor/Reuters

Še huje, razširil se je na druge dele telesa. In čeprav je bolezni napovedala trdovraten boj, se zdi, da v tem boju ne more zmagati. Da se bori z rakom, je razkrila avgusta lani. »Decembra lani mi je zdravnik dejal, da je to najverjetneje moj zadnji božič. Da naslednjega ne bom več dočakala. Natančne prognoze sicer ne želim, a čas, ki mi je preostal, želim uživati, kolikor pač lahko.« Kar pa ne pomeni, da je vrgla puško v koruzo. »Kdo ve, morda pa vse presenetim.«
 

Peklenska pot

V sledečih mesecih je svojo trnovo pot boja z zahrbtnim vragom popisovala v spominih, ki v tem tednu prihajajo na knjižne police. Izpustila ni niti tega, da je zaradi samozanikanja morda zamudila ključni trenutek, ko bi bilo odkritje bolezni še pravočasno. »Če bo knjiga prepričala le eno osebo, da se odloči za pregled in bo rak tako zaznan dovolj zgodaj, potem je bilo vredno,« je zapisala svetlolaska, za katero so peklenski meseci. Ne le ker se je morala soočiti s črno prognozo, ki ji skoraj ne daje upanja, da bo preživela letošnje leto, tudi zaradi najrazličnejših načinov zdravljenja, med katerimi jo je eden spravil celo v umetno komo.

Rak se ji je že preveč razširil. FOTO: Osebni Arhiv

Začela je s kemoterapijo. A čeprav je ta sprva ublažila bolečine, je zaradi zdravljenja staknila sepso. »Ne spomnim se veliko. Vem le, kar so mi povedali. Na neki točki mi je pritisk strahovito padel, zato so me prepeljali na urgenco in na intenzivno nego. A so mi pljuča in ledvice že odpovedovali, zaradi česar so se zdravniki odločili, da me, tako sem imela največ možnosti za preživetje, spravijo v umetno komo. Niso pa vedeli, kakšen bo razplet, zato so moji mami že rekli, naj se pripravi na najhujše.«

A se je po dveh tednih v komi, priključena na ventilator, izvlekla. »Toda nisem mogla komunicirati. Spuščala sem glasove, ki so najbolj spominjali na šimpanza, ki se poskuša sporazumevati.« Kar pa je bil komaj začetek Sarahine peklenske poti. Po še dveh tednih v bolnišnici je spet začela kemoterapijo, da bi omejili širjenje rakavih celic, pa je prestala tudi mastektomijo. »Ko sem se po operaciji zbudila, sem lahko le zakričala. Kjer sem prej imela dojko, je bil le kup šivov. V zrcalo se še vedno ne morem niti pogledati, tega še vedno nisem predelala. Kot bi izgubila velik del tega, zaradi česar sem se počutila kot ženska.«

Vir: slovenske novice