40 dni preživeli v temni jami BREZ telefonov, svetlobe ali ure: ˝Čas v jami mineva počasneje˝

V Franciji se je zaključila študija, v kateri je sodelovalo 15 pogumnih prostovoljcev, ki so 40 dni preživeli v jami – brez telefona, ure in sončne svetlobe.

Cilj projekta, ki je potekal pod budnim očesom raziskovalcev, je preučiti, kako se ljudje prilagajajo ekstremnim življenjskim pogojem in kako se odzivajo na izgubo občutka za čas in prostor.

15 prostovoljcev se je za 40 dni spustilo v jamo Lombrives na jugozahodu Francije v okviru študije Deep Time (Globoki čas). Sodelujoči so se odpovedali telefonu, uri in sončni svetlobi. V jami so spali v šotorih, stika z zunanjim svetom niso imeli. 

S študijo so znanstveniki raziskovali meje človeške prilagodljivosti izolaciji, cilj projekta pa je bil preizkusiti, kako se ljudje odzivajo na izgubo občutka za čas in prostor. Znanstveniki, ki so nadzirali potek študije, so dan pred tem vstopili v jamo in sodelujočim povedali, da se študija bliža koncu. 

Osem moških in sedem žensk, starih od 27 do 50 let, je tako v soboto znova ugledalo sončno svetlobo. Nasmejano, a na videz otopelo skupino je po prihodu iz jame pričakal bučen aplavz. Nosili so sončna očala, da bi imele oči dovolj časa za prilagoditev na sončno svetlobo. 

Vodja projekta, francosko-švicarski raziskovalec Christian Clot, je dejal, da se zdi, da čas v jami mineva počasneje. Večina udeležencev je bila namreč prepričana, da so v jamo vstopili šele pred 30 dnevi. 

Ena od prostovoljk, 33-letna Marina Lancon, je povedala, da gre za edinstveno izkušnjo, ki ti omogoča, da za kratek čas ustaviš življenje. 

Med izolacijo je morala skupina opraviti številne naloge, pri načrtovanju svojih dni pa so se morali zanašati na notranjo uro in cikel spanja. V jami so bili sicer deležni malo sodobnega udobja. S kolesom so morali proizvajati lastno elektriko, iz vodnjaka pa so morali črpati vodo, ki se nahaja 45 metrov pod površjem. 

Znanstveniki, ki stojijo za projektom, pravijo, da jim bodo rezultati pomagal razumeti, kako se lahko ljudje prilagodijo ekstremnim življenjskim razmeram. Pred vstopom v jamo so analizirali možgansko aktivnost in kognitivne funkcije prostovoljcev, da bi zbrali podatke za primerjalne študije po odhodu iz jame.

Študija je še posebej pomembna v času pandemije covida-19, ko so ukrepi v izolacijo prisilili na milijone ljudi po svetu. "Izboljšati moramo svoje razumevanje tega, kako so naši možgani sposobni najti nove rešitve ne glede na situacijo," je dodal Clot.