Niti 6 zdravnikov ni uspelo rešiti 3-letnega malčka - ˝Kako nisem vedela, da je za to potrebna le minuta? ˝

Samo nekaj sekund je bilo dovolj, da je Nicole Hughes izgubila svojega 3-letnega sina. Po tem, ko je ta strašna tragedija spremenila njeno življenje za vedno, širi sporočilo, ki bi ga morali slišati vsi.

Junija 2018 se je življenje, ki ga je Nicole Hughes poznala, za vedno spremenilo medtem, ko je bila z družino na počitnicah. Kot vsako leto je njena družina odšla na izlet na morje, s še 5 drugimi družinami. Dan je bil poln zabave in sonca. In kot vedno je pri vseh zunanjih aktivnostih, tudi tokrat njen 3-letni sin Levi nosil rešilni jopič.

Nicole pojasni: »Varnost sem vedno jemala zelo resno. Na vsaki sliki sinovega zadnjega dne, ima na sebi plavalni jopič. Če spuščaš zmaja z očkom? Rešilni jopič. Ješ bonbončke na plaži? Rešilni jopič.«

Tragične utopitve se zgodijo v zgolj nekaj sekundah!

Po večerji so vse družine čakale, da zaide sonce in gredo nato na večerni ribolov. Levi je sedel v počitniški hišici na kavču in gledal televizijo z ostalimi otroki. V sobi so bili prisotni tudi odrasli, ki so klepetali in pospravljali.

Utopitev je eden najpogostejših vzrokov smrti pri otrocih starih od 1 do 4 let. 69% otrok, ki se utopi, pa sploh ni bilo v vodi z namenom, da bi plavali, ampak so jih v vodi našli naključno.

Vir: godupdates.com

»Deset odraslih, vključno z mano in mojim možem je bilo v sobi; nismo pili ali bili na telefonih,« pojasni Nichole. A kljub temu se je Levi nekako izmuznil iz sobe, brez da bi to kdorkoli opazil. Nichole je še vedno žvečila polovico peciva, ki si ga je razdelila z Levijem, ko je pogledala čez balkon in opazila svojega 3-letnega sina kako leži z obrazom navzdol na dnu bazena.

Nichole je takoj skočila v bazen, da bi rešila sina. Tudi prijatelji in družinski člani so se ji pridružili in po najboljših močeh pomagali, da bi dečka rešili.

»Na našem izletu smo imeli šest zdravnikov, vključno z mojim možem. Če bi Levi lahko bil rešen od obupa, znanja in ljubezni, bi bil zagotovo še med nami,« pravi Nichole.

Žalujoča mama odkrije osupljiva dejstva

Kljub takojšnji reakciji in zdravniškem posredovanju, Levi ni preživel. Kar pa je Nichole osupnilo, je bilo dejstvo, kako hitro se je vse skupaj odvilo. Ko je Nichole kasneje raziskovala utopitve, so jo dejstva, ki jih je odkrila, šokirala.

Utopitev je eden najpogostejših vzrokov smrti pri otrocih starih od 1 do 4 let. 69% otrok, ki se utopi, pa sploh ni bilo v vodi z namenom, da bi plavali, ampak so jih v vodi našli naključno. In še to, da se otrok lahko utopi v manj kot minuti!

Nichole pravi, da se je vedno zavedala, da je utopitev potencialna nevarnost. Zato je od otrok tudi vedno zahtevala uporabo rešilnega jopiča, vse otroke je vpisala na tečaje plavanja in vedno od blizu nadzorovala otroke, ko so bili v vodi.

»A zakaj nisem vedela, da obstaja tako velika nevarnost medtem, ko sploh nismo v vodi? In kako nisem vedela, da je potrebna manj kot minuta?« se zdaj sprašuje.

Več raziskav ko je Nichole naredila na temo utopitev, bolj jezna je postajala.

»Zakaj so moji mamasti možgani polni debat o tem, koliko časa gledati TV, o organskem sadju, sončni kremi brez oxybenzona, in podobno? Svojim otrokom še vedno prerežem grozdje na pol, da se ne zadušijo. Kupujem organsko mleko. Skrbi me, da bi jim ure, ki jih moji otroci preživijo pred ekranom, škodile,« pravi Nichole. »To so teme, ki so mi v vsakdanjem svetu porinjene pred nos. O utopitvah pa nič!«

Mama izpostavi opozorilo o utopitvi, da bi poučila druge

Ta žalujoča mama ne poskuša valiti krivde za sinovo smrt na nikogar. S svojim pričevanjem želi poučiti še druge starše o teh osupljivih dejstvih, predno bi se še komu ponovila podobna tragedija. In s tem je bolečina Nichole Hughes dobila nov pomen.

“Svojo žalost in jezo sem pretvorila v dejanja,” pravi. »Na podlagi raziskav o utopitvah sem ustanovila neprofitno organizacijo po imenu Levijeva zapuščina (op. Levi’s Legacy). Moje poslanstvo je popolnoma izkoreniniti utopitve.«

Nichole nadalje pojasni, »Nisem si želela vloge odvetnika za vodno varnost. Kar si želim, je vrniti se 30 sekund nazaj v 10. junij 2018. Ampak kljub vsemu sem odločena, da bom delila ta dejstva, za katera si obupno želim, da bi jih vedela takrat.«

Nichole upa, da bo Levijeva zgodba opogumila tudi združenja pediatrov, da bi starše bolje seznanjali o statistiki in nevarnosti utopitve.

Njena zgodba ni osamljen primer

V istem mesecu se je podobna tragedija zgodila tudi smučarju Bode Millerju in njegovi ženi Morgan. Njuna 19 mesečna hčerka se je prav tako utopila v bazenu, medtem, ko so bili na obisku pri sosedih.

Morgan in Nichole sta združili moči in skupaj osveščata širšo javnost o problematiki naključnih utopitev. S tem namenom sta ob obletnici smrti njunih otrok, ta mesec objavili tudi video.

Z Božjo tolažbo

Najtežje dejstvo tragedij, kot je Levijeva utopitev, je, da nič ne bo nikoli izbrisalo izgube. A sredi te srce parajoče zgodbe je Bog, ki tolaži Nichole.

Nichole se spomni, da se je medtem, ko je potegnila svojega 3-letnega sina iz vode, eden od njihovih prijateljev dobesedno vrgel v bazen iz balkona v 2. nadstropju, da bi pomagal rešiti Levija. To pogumno dejanje je bilo močno sporočilo Nichole, ko ga je najbolj potrebovala.

»Od samega začetka, nisem bila sama na tem potovanju. To je bilo moje prvo čudovito darilo med to tragedijo,« pravi.

Med srce parajočimi trenutki obupa, ko so njeni prijatelji poskušali rešiti Levija, je Nichole opazila še eno močno znamenje. »Ko sem odprla oči in pogledala proti morju, sem videla bledo mavrico. Njene živahne barve so trgale temnino večernega neba. Ničesar drugega ni bilo tam, nobene svetlobe nikjer, sama sivina. Razen teh sijočih barv, razmazanih in nepopolnih, kakor otroška prstna slika.«

To je opomnilo Nichole, kako pomembni so odnosi. Vsa neizmerna podpora, ki jo je njena družina prejela po Levijevi utopitvi, jih dan za dnem spominja, da niso sami. In tako, namesto, da bi jo žalost popolnoma prevzela, je Nichole raje izbrala življenje z namenom.

»Moja ljubezen do Levija bo trajala večno, tako kot moja žalost,« pravi. »A če je žalost breme, ki ga moram nositi celo življenje, upam da zmanjšam njeno težo skozi lepoto povezovanja z drugimi.«

Vir: godupdates.com