Študija: Tisti, ki se ne želijo cepiti, imajo NIŽJI IQ

V skladu z veliko študijo, objavljeno v reviji Brain, Behaviour and Immunity, imajo ljudje, ki v povprečju zavrnejo cepljenje, nižje kognitivne sposobnosti oz. manj inteligence.

Vpliv številnih dejavnikov

Ker je pridobitev kolektivne imunosti na SARS-CoV-2 glavni pogoj za vrnitev v bolj normalno življenje, so znanstveniki med pandemijo izvedli številne študije o vplivu različnih družbenih, vedenjskih, kulturnih in drugih dejavnikov na variabilnost cepljenja.

Na primer, ugledni ameriški nestrankarski sklad Pew Research je ugotovil zanimivo povezavo med številnimi različnimi dejavniki in nenaklonjenostjo cepljenja med Američani. Njegova raziskava je pokazala, da na obotavljanje med drugim vplivajo: starost (mlajši ljudje bolj oklevajo kot starejši od 65 let), narodnost (Azijci najmanj oklevajo, najbolj temnopolti), religioznost (ateisti so najmanj oklevajo, evangeličanski protestanti najbolj), politična pripadnost (konservativci bolj oklevajo in liberalci manj).

Prva študija odnosa med IQ in nestanovitnostjo

Avtorji nove študije uvodoma pišejo, da je bilo med pandemijo odkritih več dejavnikov, ki dajejo jasne napovedi o stopnjah oklevanja pri cepljenju proti covid-19. A čeprav obstajajo študije, ki so pokazale, da imajo ljudje z nižjo stopnjo kognitivnih sposobnosti težave z nefarmakološkimi epidemiološkimi ukrepi (držanje razdalje, maske, higiena itd.), vloga inteligence pri zavračanju cepiv covid-19 še ni bila raziskana.

Skupina znanstvenikov, večinoma epidemiologov in psihologov z University College London in Univerze v Edinburghu, se je zato na podlagi poročil o lastnih stališčih odločila preizkusiti korelacijo med rezultati serije testov inteligence in obotavljanja glede cepljenja. Študija je bila izvedena po uspešnem testiranju cepiva AstraZeneca.

Uporabljeni so bili podatki tisočih udeležencev

Uporabljene podatke iz raziskave COVID, ki spremlja pandemijo in je sestavni del longitudinalne študije Understanding Society (Main Survey), ki že vrsto let spremlja več deset tisoč gospodinjstev v Veliki Britaniji. V tednu, ki je bil neposredno po objavi rezultatov uspešnega testiranja prvega učinkovitega cepiva (november / december 2020), so bili zbrani podatki o namerah 11.740 oseb (6.702 žensk), starih od 16 do 95 let.

Rezultati preučevanja splošnih kognitivnih funkcij so bili določeni na podlagi šestih testov, zbranih v glavni raziskavi 2011/12, pred začetkom pandemije. Med udeleženci študije je približno 17,2% oz.1842 vprašanih navedlo, da se obotavljajo glede cepljenja.

Možnost vpliva drugih dejavnikov je izključena

Avtorji so rezultate najprej nadzorovali tako, da so izključili možne vplive starosti, spola in narodnosti. To je bilo pomembno storiti, ker je na primer pričakovati, da bodo starejši, ki zaradi necepljenja tvegajo več, manj oklevali. Toda tudi po takšni prilagoditvi je študija pokazala, da je verjetnost obotavljanja glede cepljenja še vedno bistveno večja pri ljudeh z nižjimi kognitivnimi sposobnostmi. Skupina je prilagodila tudi duševno in fizično zdravje ter status zaščite gospodinjstva, vendar to ni vplivalo na rezultate.

Po drugi strani pa je nadzor nad stopnjo izobrazbe privedel do delne oslabitve rezultatov. Z drugimi besedami, stopnja izobrazbe je vplivala na nestanovitnost (bolj izobraženi so bili manj nestanovitni), toda tudi kadar je bil njen vpliv izključen, je verjetnost vpliva inteligence na nestanovitnost ostala pomembna.

Nižja kognitivna sposobnost, večja dvomljivost glede cepiva

Slednje je pričakovati, ker obstaja povezava med IQ in izobrazbo v obe smeri. Ljudje z višjimi kognitivnimi sposobnostmi namreč ne dosegajo le povprečno višjih akademskih dosežkov, ampak raziskave so pokazale, da vsako leto izobraževanja IQ dvigne za približno tri točke. Avtorji so tudi ugotovili, da obstaja linearna povezava variabilnosti glede cepljenja v celotnem obsegu kognitivnih rezultatov. Z drugimi besedami – nižje kot so kognitivne sposobnosti udeležencev, večja je njihova nestanovitnost.

Znanstveniki pri svojem delu poudarjajo, da imajo njihove raziskave eno pomembno omejitev, in sicer to, da temeljijo na izjavah ljudi o njihovih namerah in ne na njihovem dejanskem vedenju. Z drugimi besedami, avtorji niso imeli informacij o tem, kateri od udeležencev je bil dejansko cepljen in kateri ne.

Bolj inteligentni so manj zmedeni in zavedeni z lažnimi novicami

V svojem poročilu znanstveniki predstavljajo možno razlago korelacije, ki so jo opazili. »Netočne informacije na družabnih omrežjih lahko zapletejo pri osebnem odločanju, zaradi česar ljudje z nižjimi rezultati testov kognitivnih sposobnosti postajajo neodločni,« zaključujejo avtorji.

Seveda je treba upoštevati, da na vse skupaj vplivajo številni dejavniki, ne samo inteligenca, in da je treba rezultate razumeti kot kazalnike statistične korelacije. Z drugimi besedami, ni mogoče trditi, da če je kdorkoli okleval glede cepljenja, neinteligenten in obratno.

NaDlani.si; Foto: Shutterstock