Kje je naša Anja?! Kje je tista Ančika, ki rada kaj ušpiči in se potem iz srca nasmeji? Se že ves čas sprašujejo poslušalci Radia 1, ko se vsako jutro od 5. pa tja do 10. ure sliši Denisov, Janin in Mihin glas, Anjinega pa ne. Skoraj en mesec je naokoli, ko o njej ni bilo ne duha ne sluha, zdaj pa se je končno javila in preko svojega Facebooka sporočila, da je z njo vse v redu in se čuti dolžna, da iskreno spregovori o tem, kaj se dogaja z njo.

Takole je sinoči zapisala na svojem Facebooku:

Hoj, prijatelji! Se že dolgo nismo slišali, a ne? Upam, da ste fajn in da vam gledanje poročil ne povzroča prehude driske.

Javljam se, ker vam želim odkriti en delček sebe. Že dolgo časa nazaj sem se spraševala, kako želim preživeti svoje življenje. Naredila sem si seznam in na najvišjem mestu je zapisano, da želim biti iskrena. Tako da bom iskrena z tudi vami, ker mislim, da je najlepše v odnosih prav to, da si lahko iskren do prijateljev, kar vi ste. Sporočila, ki mi jih vsakodnevno pošiljate, so čudovit dokaz in res skušam odgovoriti vsem, se opravičujem, če sem koga izpustila. Torej, iskreno - fajn sem, ampak nisem pa bila fajn.

Zadnjih nekaj let sem čas zase običajno nesebično in z največjim veseljem preskočila in se raje prek radija družila z vsemi vami šest juter na teden. Da ne bo pomote - najbolj na svetu sem hvaležna za to in počaščena, da ste me sprejeli v svoja jutra. Ampak to, da si človek nekaj let ne vzame časa zase, ni najboljše za glavo, srce in telo. Verjetno se je v tem znašel že vsak od vas in vsak po svoje rešil to zagato s samim seboj. Jaz sem se odločila, da potrebujem pavzico. Dopust. Mogoče sem mislila, da bo kakšen teden več kot dovolj, ampak ni. Zato tudi pravim, da želim biti iskrena - če sama nisem okej, ne morem biti okej z drugimi. Taka sem. Saj veste - če sem okej, lahko Rošija prankam 28 ur in Denisu cel teden kažem sredinca (o, kako to pogrešam!).

Veliko govoric kroži o moji odsotnosti, naj jih par ovržem. Če me niso odpustili po mojem veseličkastem direktivcu nekaj let nazaj, me tudi zdaj niso odpustili, tudi živa in zdrava sem še, prav tako nisem na nobenem rehabu, ampak sem preprosto na dopustu. Vem, da se v teh časih sliši bizarno, da bi bil kdorkoli na tako dolgem dopustu, ampak moj dopust je drugačne narave. Na mojem podaljšanem dopustu ne potujem po svetu in ne pijem mojita na peščenih plažah, ampak si preprosto nabiram moči in si jemljem čas zase. Mogoče si kdo od vas misli: Joj, kakšna razvajena smrklja, čas zase rabi. Kdo ga pa ne? in čisto razumem tak pogled na to, ampak saj veste - vsak človek skuša živeti po svojih najboljših močeh. Jaz sem pač prosila za dopust in začuda, jaz res ne vem, kaj se je zgodilo, je to razumel tudi naš veliki vodja Revni milijonar in mi nadvse človeško ponudil toliko dopusta, kot ga potrebujem za to, da bom na obraz znova nadela največji in najbolj iskren nasmeh, kot ga premorem. Tako da, dragi moji, tole čudno leto bom zaključila na dopustu in se vrnem v novem letu.

To ni slovo, je le pozdrav, mislim na vas in pogrešam naša jutranja druženja, hkrati pa opomnik, da pazite nase in bodite prijazni tudi do sebe. Res vas imam rada in hvala, ker razumete!

Pozdrav s koroških travnikov, Anja

Ps. Pa res hvala Avdiću, da me je obiskal. A nisva fletna na fotki?