60-letna Koprčanka je proti koncu avgusta prejela prvi odmerek cepiva Pfizer, sredi septembra je sledil še drugi. Po prvem ji je na levi roki nastala velika oteklina, ki ji je izginila v nekaj dneh, hujše stranske učinke, pa je imela po drugem odmerku. "Prvi dan sem bila OK, nato pa dva dni napol mrtva. Imela sem 39 vročine. Ne aspirin ne lekadol mi nista pomagala. Še nikoli nisem doživela gripe v takšni obliki," je povedala in dodala, da je najhujše šele sledilo. Tretji dan je čutila tako močne krče v črevesju, kot da bi spila zelo močno odvajalo, je ponazorila svoje izkušnje. Nato se je situacija umirila, kot pravi, "je bil nekaj dni mir", po tem pa so se začeli pojavljati vrtoglavice in glavoboli. To je trajalo približno 14 dni in še zdaj se ji to občasno ponavlja.

Ker je želela omenjene stranske učinke prijaviti, se je obrnila na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kjer so jo preusmerili na ministrstvo za zdravje, tu pa so ji rekli, naj pokliče svojega osebnega zdravnika. Kot je povedala, ji je bilo ob tem nelagodno, saj se zaveda, da so zdravniki že tako preobremenjeni, kaj šele, da bi se ukvarjali še s tem. "Ali res ne more obstajati kakšen uraden portal, kjer bi lahko ljudje javljali svoje probleme s cepljenjem in bi bilo vidno vsem. Ali imajo zdravniki res čas, da se ukvarjajo še s tem?" se sprašuje. Po njenem mnenju so posledice cepljenja premalo razdelane, javnost pa premalo obveščena o stranskih učinkih.

"Kam se obrniti, komu povedati? Zakaj na zVEM ni vprašalnika? Zakaj hočejo obremenjevati zdravnike, ki so že tako obremenjeni? Ni pošteno, naj bo sram NIJZ in ministrstvo za zdravje. Vsaka čast našim zdravnikom, ker zdržijo vse to," meni Koprčanka, ki poudarja, da ni proti cepljenju.

"S tem, ko zahtevajo, da mi napišemo, kakšne stranske učinke imamo na cepljenje, našim zdravnikom, to je sramota. S tem, ko prelagajo odgovornost na njih, se kaže samo nesposobnost ministrstva in NIJZ. Slednji ima točno odgovornost za sledenje covida in njegovih posledic in to naj bo njihova naloga, tam naj se zbirajo podatki, ne pa pri zdravnikih," meni bralka, za konec pa je še dodala: "Nisem proticepilka, samo naj povejo: ali sem zajec ali laboratorijska podgana."

NIJZ zbira prijave neželenih učinkov, ki jih dobi s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti

Z vprašanji, med drugim, kako komentirajo navedbe bralke, smo se obrnili tudi na ministrstvo za zdravje, vendar odgovorov zaenkrat še nismo prejeli, so nam pa odgovorili z NIJZ.

"NIJZ po zakonodaji, ki opredeljuje nalezljive bolezni, cepljenje in področje podatkov v zdravstvu, zbira prijave neželenih učinkov, ki jih dobi s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Resne neželene dogodke po cepljenju obravnava posebna komisija pri Ministrstvu RS za zdravje, ki ugotavlja vzročno povezanost med cepljenjem proti covidu-19 in resnim poslabšanjem zdravstvenega stanja oseb," so zapisali in pojasnili, kam naj se obrnejo tisti, ki imajo stranske učinke zaradi cepiv proti covidu:

"Zakon o zdravilih predvideva, da poročilo o domnevnem neželenem učinku zdravila/cepiva lahko pošlje tudi bolnik (starši, skrbnik) sam Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke RS (JAZMP). Vendar pa JAZMP priporoča, da se o domnevnem neželenem učinku najprej pogovori s svojim zdravnikom, farmacevtom ali drugim zdravstvenim delavcem. Zdravnik bo lahko tudi ocenil, ali je morda zaradi neželenega učinka potrebno karkoli ukrepati. Bolniki pošiljajo poročila o domnevnih neželenih učinkih JAZMP v skladu z navodili, ki so objavljena na njihovi spletni strani." 

Ob tem so na NIJZ pojasnili tudi, kje so zbrani podatki o neželenih dogodkih po cepljenju proti covidu-19. Poročilo je dostopno na njihovi spletni strani, odgovora, zakaj prijave stranskih učinkov ne omogoča portal zVEM, pa nismo prejeli. Prav tako ne, ali je morda kaj takega že v načrtu.