Nekdo VIDI VSE: Zgodba, ob kateri boste začeli verjeti v VIŠJO pravičnost!

Vsi smo se v življenju že srečali z neprijetnimi in zlobnim ljudmi, ki se skrivajo za maskami.

Takšni ljudje namerno škodujejo drugim, ne da bi se pri tem pozabili prijazno nasmehniti.

Vendar se zlo prej ali slej kaznuje in mi smo za to našli veliko potrditev.

Kartka zgodbica iz knjige “Mala sreča” ruske psihologinje Ane Kirjanove, vas bo prepričala, da je na svetu še vedno pravičnost in da kazen ponavadi sledi zelo hitro …

“Gospa v lepem belem plašču je mučila drugo damo.

Vbistvu ne damo, ampak slabše oblečeno žensko z vozičkom in deklico, ki je nosila očala.

Bilo je v trgovini.

Gospa v belem plašču je z njo govorila zelo prijazno, bila je polna vprašanj in tudi polna sočutja, tresla je z glavo, poslušala odgovore – kot učitelj ali psihiater, medtem ko je posluša pacienta:

Zakaj vaša deklica nosi očala? Ah, slabo vidi! Da, takoj se vidi, da ji eno oko beži.

Morala bo na operacijo, a morda ji tudi to ne bo pomagalo.

In zakaj je tiho? Je sramežljiva? Mogoče je avtistična?

Starši sprva mislijo, da je njihov otrok sramežljiv, potem pa se izkaže, da to ni normalno.

In kaj počne tvoj mož?

Dandanes je težko vzdrževati dva otroka. Očala so na primer zelo draga!

In dojenček, koliko je star? Tisti v vozičku?

FOTO:  Alena Tsarkova

Skromno oblečena ženska je odgovarjala zelo na kratko, saj vas takšne dame hipnotizirajo.

Težko se jih je znebiti in oditi, ker imajo v sebi nekaj zapovedovalnega, kar vas prisli, da se jim podredite. Poznam takšne.

Zato sem pristopila do njih, da bi razbil te nevidne vezi in začela nabirati krompir.

Mati z otroki je izkoristila priložnost, da odide, gospa v plašču pa mi je samozavestno rekla: „Zagotovo ima razlog, da hodi s pokritim vozičkom. Tam mora biti mala pošast. Poleg tega, da so revni, imajo še otroke.”

Nič nisem odgovorila, stehtala sem krompir in kupila odličen sladoled, pravzaprav tri.

V duši mi je bilo težko in zato sem kupila dobrote. Vendar to ni bistvo.

Medtem ko sem brskala po zamrzovalniku in iskala sladoled, se je zgodilo naslednje:

Gospa v belem plašču je vzela kozarec majoneze.

In ravno ko ga je vzela v roke, se je zgodilo nekaj neverjetnega: kozarec je v njenih rokah je počil, pravzaprav eksplodiral!

Skratka, njenemu lepemu plašču in simpatičnemu klobuku, kot tudi z elegantnim ličilom je prišel konec – mastna majoneza je bila povsod.

Šljus! – In vse je bilo v madežih.

Vsi so hiteli in brisali njo, ter tla, pa tudi stene in izdelke na okoliških policah, saj je bila majoneza povsod!

FOTO:  Alena Tsarkova

Seveda sem tisti sladoled dala mami z vozičkom in deklici z očali.

Navsezadnje jih nosim tudi jaz.

»Mi, ki nosimo očala, si moramo pomagati!« sem ji rekla in vsi smo se smejali.

Smejala se je tudi deklica Lena – povedala mi je, da je to njeno ime.

Smejala se je tudi Lenina mama in odprla voziček.

V njem ni bilo nobene pošasti, ampak lep fantek, ki je sladko spal.

Tudi on bo doma dobil malo sladoleda.

Nekdo bo imel sladoled, drugi pa majonezo na plašču. Ker nekdo od zgoraj vidi vse …

VIR: incrivel.club