Žabe zaradi onesnaženja spreminjajo SPOL!

"15. maja je minilo peto leto od požara v vrhniškem podjetju za ravnanje z nevarnimi odpadki Kemis. Takrat je zgorelo 871 ton odpadkov, od katerih je bila več kot polovica nevarnih. V Kemisu so med drugim skladiščili eno tono za ekosistem nevarnih pesticidov, v skladišču pa so imeli poleg tega tudi 55 ton organskih topil, pralnih tekočin in matične lužnice, 51 ton motornega olja, 12,5 tone barv, tiskarskih barv, lepil in smol, ki vsebujejo nevarne snovi.

Največja ekološka škoda se je zgodila ob gašenju požara, ko je voda odtekla v bližnji potok Tojnica, ki je bil po dogodku tudi najbolj prizadet. Med najbolj skrb vzbujajočimi snovmi je prepovedani herbicid atrazin, ki je hormonski motilec in med drugim dokazano vpliva na spremembo spola pri žabah. Veliko nevarnih snovi je odteklo v Ljubljanico in naprej v Savo, z oljno goščo v Tojnici so se zaposleni Kemisa in podjetja VGP Drava Ptuj borili več dni. Kemis je poleg 1400 ton trdih in 2000 ton tekočih odpadkov, ki so jih odstranili s pogorišča, na sežig v tujino odpeljal tudi 70 kubičnih metrov mulja, ki so ga ob sanaciji pobrali iz Tojnice. Vrednosti atrazina so tudi po sanaciji 160-metrskega dela potoka še vedno presegale dovoljeno vrednost. Po požaru se je začela sanacija, ki po najbolj črnem scenariju lahko pomeni, da dolgoročno ostanemo brez rib.

Vir: megafon.si/ Simon Smole, Vir slike: wikipedia

Živelj v potoku Tojnica na Vrhniki je onesnaženje močno prizadelo, kar je potrdil predsednik ribiške družine Vrhnika Vladimir Mikec, ki pravi, »da ga najbolj boli to, da se zdaj zadeve nekako prelagajo na nekdanje povzročitelje onesnaženja. Govori se, da so to bremena iz preteklosti. Če si naredil neko stvar, bi jo moral sanirati, ne pa da se izgovarjaš na bremena iz preteklosti. Vse pa je pogojeno s financami. Kemis je že veliko denarja namenil raziskavam, a vse to je šlo v korist države – VGP Drava, Arso, razni inštituti in tako dalje.« Mikec namreč opozarja na to, da so izvajalci monitoringa trdili, da ni moč pripisati natančnega vira onesnaženja, saj je na tem območju več potencialnih onesnaževalcev, kot so veliki kmetijski obrati.

Predsednik ribiške družine pravi, da je potrebno razlikovati med ribami, ki se hranijo na dnu, in tistimi v zgornjih plasteh vode. Kapljev, mren in drugih rib, ki se držijo na dnu, po njegovem ni, kar pomeni, da ribe vedo, da je z dnom še vedno nekaj narobe, in zato ne prihajajo sem. Tudi drsti, ki je bila vsako leto v spodnjem delu potoka, ni bilo. Opazili niso nobenih platnic, podusti, ščuk, ki so se redno hodile sem drstit. Torej so posledice onesnaženja očitne, čeprav v Kemisu pravijo, da vpliva požara na kakovost vode ni več zaznati.

Kemis je, čeprav mu odločba Agencije za okolje tega ni več nalagala, spremljal stanje Tojnice tudi v letih 2018 in 2019. Monitoringe so izvajali strokovnjaki ljubljanske Biotehniške fakultete, Nacionalnega inštituta za biologijo, Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter Zavoda za ribištvo Slovenije. »Glavna naloga monitoringov je bilo ugotavljanje uspešnosti sanacije, kar so skušali oceniti s primerjavo stanja vode, sedimenta ter obstoja rastlinskih in živalskih vrst (alge, rastline, raki, ribe) pred mestom onesnaženja pri Kemisu gorvodno od obrata in mestom, ki je dolvodno od Kemisa in je bilo po požaru onesnaženo. Monitoring je sicer pokazal, da je Tojnica še vedno obremenjena z onesnaževali, ki pa vanjo pritekajo gorvodno od podjetja Kemis, in sicer predvsem zaradi neurejene kanalizacije in kmetijstva, pa tudi zaradi posledic preteklih in sedanjih dejavnosti, ki so povzročile tudi pomor rib v Tojnici gorvodno od Kemisa v aprilu 2018,« so med drugim zapisali. »Monitoringe naroča družba Kemis, pri čemer zadnji monitoringi domnevno izkazujejo dobro kemijsko stanje. Po mnenju Občine Vrhnika so bile meritve in testi nepopolni in nepravilni,« pa menijo na Občini Vrhnika, ki kot stranski udeleženec dejavno sodeluje v postopku ugotavljanja odgovornosti za sanacijo okoljske škode zaradi požara.

Mikec je prepričan, da si Tojnica od katastrofe v Kemisu še desetletja ne bo opomogla. Življenje se bo v njej pojavilo zaradi selitvenih rib, ki se gibljejo gor in dol. To, da bi se ribe na tem področju drstile in bi se sem spet naselile zavarovane vrste, kot so mežica, kapič in podobne ribe, ki so bile tu prisotne prej, pa se še desetletja ne bo zgodilo. V Kemisu pravijo, da je potok obremenjen z onesnaževali zaradi neurejene kanalizacije in kmetijske dejavnosti. V nasprotju z ribiči celo ugotavljajo, da se združba rib vrača v prvotno stanje, kar poleg naravne obnovitve kaže tudi na uspešno izvedeno sanacijo Tojnice po požaru. Občina Vrhnika oporeka tem ugotovitvam tudi zaradi domnevnega konflikta interesov, saj so pri Kemisu sami naročali in financirali monitoring. Situacija se že zaostruje, saj lokalna skupnost ves čas nasprotuje, da bi Kemis sploh še deloval na zdajšnji lokaciji. To je bila tudi zahteva oziroma sklep občinskega sveta. Občina Vrhnika vztraja pri tem, saj naj bi bil del Kemisa zgrajen na črno, a objekt še stoji, saj država podaljšuje roke rušitve."

Vir: megafon.si / Simon Smole