Tresel se je, komaj je dihal, na koncu je slekel majico in se polil z vodo. Pred tem je komaj prišel do klopi … Kaj se je zgodilo?

V dvoboju z Daniilom Medvedevom, ki je bil epski, čeprav ni veliko pomenil, saj si je srbski teniški igralec že zagotovil polfinale teniškega turnirja serije ATP v italijanskem Torinu, v nekem trenutku ni šlo tako, kot bi moralo. Novaka je obšla utrujenost. V odmoru med seti, ko si je z brisačo brisal obraz, se mu je tresla roka.

Na srečo je bila tam tudi Novakova družina. Nekje iz občinstva se je zaslišal otroški glas: “Dajmo, očka!”…

Tekmo je spremljal tudi mali Stefan, Novakov sin. Takoj ko ga je zaslišal, kako ga spodbuja in podpira, kar je najpomembnejše, je Nole zbral moči. In seveda je zmagal.

Petintridesetletni Srb pa je tudi veliki zmagovalec zaključnega teniškega turnirja serije ATP v italijanskem Torinu. Novak je po uri in 32 minutah ugnal Norvežana Casperja Ruuda s 7:5, 6:3 in se na vrhu lestvice s šestimi naslovi izenačil s Švicarjem Rogerjem Federerjem.

Mai vista una cosa del genere! Mamma mia 😱 #ATPFinals #Djokovic pic.twitter.com/P5L83bDT5T

— Dario Puppo (@DarioPuppo) November 18, 2022

Đoković je na turnirjih najboljše osmerice slavil v letih 2008, 2012, 2013, 2014 in 2015, medtem ko je Federer zmagal v letih 2003, 2004, 2006, 2007, 2010 in 2011. Lani je ob prvi izdaji tega turnirja v Torinu slavil Nemec Alexander Zverev.

Srbski as in zmagovalec 21 grand slamov je bil danes odločnejši predvsem v ključnih trenutkih prvega niza in v uvodu drugega. V prvem si je priigral štiri priložnosti za odvzem servisa, izkoristil pa tisto v 12. igri, ko je Ruud serviral za podaljšano igro.

V drugem je Beograjčanu “break” uspel v četrti igri, ko je zaigral bolj agresivno. Norvežan je bil v svojem prvem finalu na zaključnih turnirjih na svoj začetni udarec dokaj zanesljiv, a nikakor ni ogrozil zmagovalca Wimbledona. Triindvajsetletnik iz Osla si skozi celotni dvoboj ni priigral niti ene priložnosti za odvzem servisa.

Đoković je tako v 130. finalu vpisal 91. turnirsko zmago, od tega peto letos. Slavil je v Rimu, Wimbledonu, Tel Avivu in Astani, a je odigral precej manj turnirjev kot njegovi najbližji tekmeci.

“To je finale, te dvoboje ponavadi odločijo malenkosti. En odvzem servisa je bil dovolj v obeh nizih. Zdi se mi, da sva danes oba dobro servirala. V odločilnih trenutkih, v 12. igri, mi je uspelo v igrišče spraviti kakšen return več in posledično sem ga prisilil, da je več tekel in udaril več žog. Z osnovne črte mi je uspelo vršiti pritisk, še posebej s forhendom sem skušal biti ves čas agresiven,” je o dvoboju razlagal Beograjčan.

“Bil sem kar živčen, še posebej ob tisti najdaljši izmenjavi pri 30:30, ko sem serviral za zmago. A ostal sem osredotočen, saj se zavedam, da se lahko v takšnih dvobojih po vsaki točki vse spremeni. Čutil sem nervozo, a srečen sem, da sem lahko z asom končal dvoboj v pravem slogu. Dolgo sem čakal na to, sedem let je minilo in zaradi tega je vse skupaj še toliko slajše,” je še dejal Đoković in ocenil zanj zelo čudno leto 2022.

“Tisočkrat sem že dejal, da je bila ta sezona zelo čudna in tega ne mislim več ponavljati. Tisti, ki spremljajo tenis, že vse vedo. A sezona mi je kljub vsemu prinesla veliko zadovoljstva. Vse leto sem bil na trnih, ko sem čakal na razna dovoljenja za igranje na turnirjih. Da sem leto končal na tak način, mi pomeni ogromno,” je še za konec dejal srbski as.

Za Ruuda pa je bil današnji finale 15. v karieri, ostal pa je pri devetih zmagah oziroma treh v letošnjem letu.

Srbski as, ki bo sezono 2023 začel kot peti igralec sveta, je v Torinu osvojil tudi doslej najvišjo denarno nagrado v celotni zgodovini tenisa, saj je v žep pospravil kar 4,74 milijona evrov. Celotni nagradni sklad na turnirju je znašal 14,2 milijona evrov.

Na turnirju dvojic sta 930.300 evrov za serijo petih zmag v Torinu prejela Američan Rajeev Ram in Britanec Joe Salisbury. V finalu sta druga nosilca ugnala hrvaško navezo Nikola Mektić/Mate Pavić s 7:6 (4), 6:4.