Mati jo je zapustila, ker se je rodila brez rok, a Bog je storil zanjo nekaj neverjetnega

Deklico, rojeno brez rok, je mati zaradi sramu zapustila, ko je deklica bila stara šele 3 leta. Danes pa ta priča o Bogu, ki je bil z njo v teh težkih časih.

Enajstletna Cleidy iz Gvatemale se je rodila brez rok.

V večini gvatemalskih revnih skupnosti bi tak otrok veljal za manjvrednega in brez upanja za prihodnost.

Pravzaprav pa jo je lastna mati kar zapustila, ker jo je bilo sram.

Vendar njena babica in učiteljica iz krščanske organizacije Compassion International sta v njej videli potencial.

In danes Cleidy ne samo, da lahko striže lase, ampak tudi dobiva nagrade za svoje pisanje!

Pred kratkim je napisala tudi štiri izjemno močne stvari, ki se jih je naučila iz življenja brez pesti. 

1. Vem, da je Bog dober do mene, ker nas je vse ustvaril enake.

Bog mi je pomagal razviti svoje sposobnosti tudi pri učenju. Prijatelji mi pravijo, da si želijo imeti mojih učnih sposobnosti.

2. Naučila sem se, da se ne smem ozirati za tiste, ki z menoj ravnajo nespoštljivo.

S prijatelji imam dober odnos. Spoštujejo me in z menoj ravnajo z ljubeznijo, če me kdo ne spoštuje.

3. V življenju sem se naučila, da ni omejitev.

Lahko naredim vse, kar hočem, ker me Bog podpira, da grem naprej.

4. S svojimi sposobnostmi ne smem obupati, ampak vztrajati, dan za dnem.

Svetu želim pokazati, da če mi to uspe, se lahko vsi naučimo biti srečni za vedno.

To je napisala enajstletna deklica, ki je v svojem kratkem življenju doživela več travm, kot jih je večina izmed nas doživela v življenju.

Dejstvo, da se lahko samozavestno izraža, ne glede na to, kaj se ji je zgodilo, je čudež.

Na žalost je večina otrok v revnih skupnostih Gvatemale, ki se rodijo s težavami z udi, marginaliziranih.

Sredstev za otroke s posebnimi potrebami v izobraževalnem in zdravstvenem sektorju je premalo.

Cleidy ne ve, kdo je njen oče, in ko je bila stara 3 leta, jo je mati, sramovana hčerkine pomanjkljivosti, zapustila.

»Vedela sem, da jo bo zaradi njenih posebnih potreb izziv vzgajati. Vendar sem verjela v Boga,« je pojasnila babica Victalina, ki jo je vzela k sebi.

Victalina je verjela, da lahko Cleidy premaga svoje omejitve in uspe kot vsak drug otrok v skupnosti.

Victalino je pri vztrajanju podpiral tudi Jamin, mentor iz centra, ki ga obiskuje Cleidy.

Podporo pa je našla tudi v šoli, ki jo obiskuje.

"Rada imam svoje prijatelje" pravi Cleidy z iskrico v očeh. »Vedno mi pomagajo, če kaj potrebujem."

Victalina opisuje Cleidy kot dekle s sanjami, priložnostmi in svetlo prihodnostjo.

Cleidy ima navdihujočo samozavest.

Zaradi nje pa veliko ljudi v njeni skupnosti zdaj drugače razmišlja o otrocih s telesnimi motnjami.

Na take otroke se ne sme gledati kot na sramoto in breme, brez prihodnosti. 

Cleidy upa, da bo lahko v spodbudo drugim otrokom s telesnimi motnjami.

"Želim podpreti otroke, ki imajo podobne potrebe kot moje, in jih spodbuditi, naj se ne počutijo, kot da so sami," pravi Cleidy.

"Tudi če so kot jaz, brez staršev, jim bo Bog vedno stal ob strani." je zaključila Cleidy.

In temu je res tako, zaželimo Cleidy in njej podobnim otrokom le najboljše v življenju! Delite njeno izjemno navdihujočo zgodbo!