»Otroci so mislili, da se igra, ko se je usedel. Kolegica ga je nekaj vprašala in ugotovila, da se ne odziva, in takoj poklicala pomoč. Vsi smo zelo žalostni in vsi bodo zelo pogrešali strica Bojana, ker je bil čudovit,« je povedal dedek enega od fantov iz Bojanove skupine.
»Bojan je umrl danes na delovnem mestu, v vrtcu. Bil je učitelj. Bil je poseben, ali si ga imel zelo rad ali pa sploh ne. Jaz sem ga, vedno mi je bilo prijetno z njim. Duhovit, ironičen, samironičen. Poleg tega, da je bil pedagog, je bil tudi dobitnik nagrade za mlade pesnike, kar malokdo ve.
Živel je v sožitju z naravo, obdeloval svoj vrt, vikende preživljal v naravi v svoji koči. Bil je eden redkih moških pedagogov. Delo, ki ga opravljamo, je neskončno lepo, težko in stresno. Pušča posledice na našem zdravju, verjetno tudi na njegovem. Biti vzgojitelj ni služba, je poklic. Delaš tudi na dopustu in ob koncih tedna, delaš tudi na bolniškem staležu in snuješ kakšne nove ideje. Poleg nas delajo tudi naši domači, prijatelji, znanci, ki zbirajo vse, kar potrebujemo, nas obiskujejo v vrtcu, organizirajo razne dogodke, da je otrokom čim bolj zanimivo. In ravno zato, prosim, naj nihče nikoli več ne reče, da se vzgojiteljice samo igrajo. Adijo, Bojan!«, so se od kolega poslovil prek Facebook profila Priče tete Duda.
