Opisala je namreč razmere iz doma za ostarele v Luciji, kjer je nameščena tudi njena mama.

Mama Eugenije Carl se bori z virozo zaradi česar ni zmožna piti ali jesti.

Trpi namreč za bakterijsko okužbo poleg tega pa ima tudi kovid. V Luciji, v Centru za ostarele imajo namreč čez vikend le eno medicinsko sestro, ki takrat skrbi za kar tri nadstropja.

To pa še ni vse. Domu so odvzeli celo "pooblastila za uvajanje infuzije in druga opravila, za katera so bile 50 let usposobljene. Diplomiranim sestram se delavnik konca ob 15., med konci tedna so odsotne."

To so razmere, ki jih opiše Eugenija. Domska zdravnica po normativih ima na voljo le štiri ure, »čeprav bi število varovancev zahtevalo zdravnikovo oskrbo za poln urnik. Naredi, kar lahko.« 

»Kadar je potrebna zdravniška pomoč, in to je skoraj vsak dan, se sestre nemočno prerekajo z dežurno 112, ki praviloma noče priti.

Nižje ne gre, ko zdravnik vpraša domsko sestro, koliko je varovanec star. Ker v CSO-jih so praviloma vrtčevski otroci, mar ne!?

Normativna aroganca belih bogov!«

Tako pove Eugenija o domu, v katerem se je znašla njena mati.

»Dežurna ekipa nujne pomoči je imela danes nor dan. Prišli so kasneje. Vsega tega ne bi bilo treba, če bi bila domska oskrba starostnikov urejena drugače. Več zdravnika, dežurstvo na domu ...«