Že pred časom je za enega od hrvaških medijev, povzema hrvaški spletni portal Story, dejala: »Če bi lagala, bi rekla, da je vse super, če pa sem iskrena, bom povedala, da sem danes komaj vstala, da sem trenutno na kupu zdravil in da sem si rekla, da si želim iti na dogodek, ker ne vem, kako pogosto bom še sploh lahko hodila nanje in objemala meni drage ljudi.«
Kljub zdravljenju, se ji je bolezen razširila po celem telesu in ni kazalo, da bo kaj boljše. »Na koncu sem vsemu temu rekla ne. Vse, kar je mogoče kirurško odstraniti, naj gre, ni težav, kemoterapije pa sem odklonila.«
Tablete in doma pridelana hrana
Odločila se je, da se bo z boleznijo soočila s čim manj stresa in zdravo prehrano. »Kupila sem tri kokoši, imam domača jajca, obdelujem vrt, steklenjak, želim vzgajati svojo organsko hrano, kar se zdravil tiče, pa le tisto, kar moram, da preživim dan.«
Javnost je šele lani izvedela, da ima Alex tudi sina, ki je star 20 let. Na njegov 18. rojstni dan, mu je izrekla čestitke. »Težko vam pojasnim najin odnos, ker je neverjeten. Kdorkoli naju vidi, ne more verjeti, da sva mama in sin.«
»Takšno razmišljanje je vztrajalo leta. Dejala sem mu, da ga imam preveč rada, da bi me nosil na stranišče ali mi menjal plenice. Tudi sam mi je odvrnil, da imajo mnogi otroci oba od staršev, vendar z njimi ne preživljajo niti približno toliko kvalitetnega časa, kot ga midva. Bil mi je opora, a tudi njemu je bilo težko.«
K sreči se je na koncu odločila za spremembo. »Odločila sem se, pa naj bo to dan, teden ali mesec, vsak dan živeti, kot da je zadnji. Za moj odhod je vse pripravljeno. Zanj sem vse pripravila, hišo, službo, vse je pripravljeno, kar bo želel. Zdaj se veseliva vsakega dne, uživava v njih – kolikor jih bo, jih bo.«
Čeprav se včasih pogleda v ogledalo in vidi v kako zelo slabem stanju je, si kljub temu nanese šminko na ustnice, čeprav bo še tisti dan nahranila kokoši. »A bom to naredila z rdečo šminko na ustnicah, ker sem Alex Ognjena. Tako se dvigam dan za dnem. Ne želim, da prevlada, kar je v mojem telesu, ampak tisto, kar je v moji duši. Ta pa ni bolna.«
