"Mi smo za pogajanja odprti. Pričakujemo, da bomo do petka dosegli določene napredke pri naših zahtevah. Od vlade je torej odvisno, ali protest bo," je dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Odpovedati oz. zamrzniti so ga pripravljeni, če bo izpolnjene vse njihove ključne zahteve oz. če bo nedorečena ostala le kakšna zahteva in bodo potrebovali dodaten čas za dogovor.

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je dejal, da so kmetje nezadovoljni kljub naporom ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za naravne vire in ostalih. Protest bo po Medvedovih besedah potekal 19. marca po Ljubljani pred ministrstvi in Trgom republike.

Ob 10. uri se bodo začeli zbirati na Trgu republike, protest pa naj bi trajal do okoli 14. ure. Pričakujejo okoli 2000 traktorjev. Medved je kmete pozval k kulturnim protestom. Občanom prestolnice se je opravičil za nevšečnosti, a opozoril, da se kmetje borijo za svoje pravice.

Do vlade imajo več zahtev. Po besedah predsednika Združenja hribovskih in gorskih kmetov Janeza Beje okoli 45.000 hribovskih kmetov v Sloveniji zahteva, da se izplačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (OMD plačila) izvzamejo iz obdavčitve, kot je to v preteklosti že veljalo.

"To je veliko število kmetov, predvsem pa veliko kmetij, ki obdelujejo res hribovite, strme kmetije. Tukaj ni prihodka in to je treba umakniti, če želimo ohraniti te površine, predvsem pa, če želimo na njih ohraniti mlade," je dejal Beja.

Prav tako po njegovih besedah zahtevajo, da se odstotek pristojbine za gozdne ceste zmanjša za en odstotek. "Gozdne ceste vzdržujemo navadno kmetje, nekaj malega zavod za gozdove oziroma občine, uporabljamo ga pa jih vsi državljani. Ni pošteno, da smo v desetih letih prišli z 1,5 milijona na sedem milijonov evrov pobranega denarja. To je nesmiselno, povejte mi, katera pristojbina se je v tem času povečala za petkrat," je izpostavil.

Žveglič se je dotaknil zahtev, povezanih s suhimi zadrževalniki. "Kmetje seveda ne nasprotujemo protipoplavnim ukrepom, vendar smatramo, da se je treba s tresočo roko vključevati pri načrtovanju suhih vodnih zadrževalnikov, na račun katerih bi seveda izgubili ogromno količino najboljše kmetijske zemlje," je dejal.

Po Žvegličevih besedah se sicer na tem področju tečejo intenzivna srečanja z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom in direktorico direkcije za vode Nežo Kodre ter z lokalnimi skupnostmi in prizadetimi kmetijami.

"Ključna zahteva je celovita presoja vplivov na okolje, da se preveri vsako kmetijo, kaj bi takšno načrtovanje za to kmetijo pomenilo in ekonomski izračun ter sanacijski načrt za vsako posamezno kmetijo," je dejal.

Predsednica Zveze podeželske mladine Anja Kastelic je medtem opozorila, da je nedopustno, da sredi marca določene kmetije še vedno niso prejele izplačil, vezanih na zbirno vlogo, ki jim predstavljajo zagonska sredstva za začetek proizvodne sezone.

"Mi zahtevamo takojšnja izplačila in pa zavezo, da bodo izplačila v naslednjem letu redna in da bodo roki jasni," je dejala.

Medved je izpostavil še problematiko zveri in divjad. Zahtevajo, da se v slovensko zakonodajo prenese evropska uredba, saj da je slovenska strožja. Prav tako zahtevajo, da se populacija zveri zmanjša na okolju vzdržno raven.

Že februarja je po Sloveniji potekalo več protestnih shodov, na katerih so kmetje opozarjali na stanje v kmetijstvu. Nato so konec februarja kmetijske organizacije zaradi nezadovoljstva s potekom pogajanj napovedale protest.