Študija Univerze v Bristolu je razkrila, da bodo ljudje na Zemlji izumrli čez 250 milijonov let. To bi sicer bilo realno gledano, če bi v tem trenutku prenehali s kurjenjem fosilnih goriv.
Vsa bitja in ostale oblike žvljenja, ki bodo takrat še živele na našem planetu, se bodo tako spopadale s temperaturami med 40°C in 70°C. V teh izračunih pa niso upoštevani toplogredni plini, ki jih dobimo s sežiganjem fosilnih goriv in drugih virov onesnaženja.
To v bistvu le pove, da bo konec prišel veliko prej.
To bi bilo po dinozavrih, ki so izginili pred 66 milijoni let prvo tako množično izumrtje.
Za izginotje dinozavrov je bil kriv asteroid, ki je padel na Zemljo in bil večji kot Mount Everest.
»Obeti v daljni prihodnosti se zdijo zelo mračni,« je dejal dr.Alexander Farnswort višji znanstveni sodelavec na Šoli za geografske znanosti Univerze v Bristolu . »Raven ogljikovega dioksida bi lahko bila dvakrat večja od trenutne ravni. Ljudje – skupaj z mnogimi drugimi živalskimi vrstami – bi umrli zaradi nezmožnosti odvajanja dodatne toplote z znojem, ki bi ohladil njihova telesa.«
Čez 250 milijonov let se bodo vsi zemeljski kontinenti združili in oblikovali superkontinent, znan kot Pangea Ultima, pravijo raziskovalci. Ta naj bi imela obliko krofa s celinskim morjem na sredini – to naj bi ostalo od mogočnega Atlantika.
"Večino Zemljine površine naj bi v prihodnosti zasedel Tihi ocean, ki bo obkrožal ta superkontinent. Pangea Ultima je le eden od možnih scenarijev. V vsakem primeru pa so znanstveniki prepričani, da se bodo zemeljske celine počasi združile v eno vročo, suho in večinoma nenaseljivo gmoto." Vir: slovenske novice)
Plini izpod Zemeljskega površja
Zaradi tektonskih sprememb v zemeljski skorji bi se zgodilo veliko več vulkanskih izbruhov, ti pa bi v ozračje sprostili velike količine ogljikovega dioksida. To pa bi še dodatno segrevalo planet. Planet bo vedno bolj ogrevalo tudi Sonce, ki je vse bolj svetlejše.
»Novonastali superkontinent bi dejansko povzročil trojni udarec: učinek kontinentalnosti, bolj vroče sonce in več CO2 v ozračju,« je dejal dr. Farnsworth. Rezultat bi bilo večinoma sovražno okolje brez hrane in vodnih virov, nujnih za preživetje.
»Visoke temperature med 40 in 50 stopinjami Celzija in velika dnevna nihanja, ki jih dopolnjujejo visoke stopnje vlažnosti, bi na koncu zapečatili našo usodo.« Za študijo so znanstveniki uporabili računalniške podnebne modele za simulacijo temperatur, vetra, dežja in vlažnosti.
Rešila bi nas lahko napredna tehnologija
Raziskovalci poudarjajo, da niso upoštevali prispevka emisij CO2 zaradi izgorevanja fosilnih goriv, ki se danes običajno navaja kot največji vzrok za podnebne spremembe.
Ugotovitve kažejo, da bi bilo le nekje med 8 do 16 odstotki kopnega primernega za življenje sesalcev, vendar bodo verjetno vse vrste izumrle. »Nekateri specializirani sesalci bi morda lahko preživeli, vendar bi v vsakem primeru prišlo do množičnega izumrtja,« je dr. Farnsworth povedal za MailOnline.
Akademik je dejal, da bi morda lahko preživeli, če bi zgradili okoljsko nadzorovana zavetišča s kontrolirano klimo. »Vendar bi verjetno morali zgraditi tudi druge objekte za proizvodnjo hrane,« je dejal.
Drugo upanje za človeštvo je oblikovanje civilizacij na planetih izven našega osončja, vendar trenutno za kaj takšnega človeštvo nima tehnologije, zato ta možnost ostaja le teoretična.
»Preživetje bo odvisno od tega, ali lahko pobegnemo s tega planeta, in če ne moremo, ali imamo zmogljivost za uporabo geoinženirskih rešitev za upravljanje podnebja,« je zaključil dr. Farnsworth.
