11. aprila 2022 se je 40letni Charles de La Verrie, mož in oče triletne deklice soočil s smrtjo druge hčere, Marie, ki je zaradi hude oblike spine bifide umrla pet dni po rojstvu.

Za Aleteio je spregovoril o tem, kako je prestal to preizkušnjo in kako je kot oče svojo vlogo izpolnil po svojih najboljših močeh.

Mariejino bolezen so odkrili na prvem ultrazvočnem pregledu.

Spina bifida je drugi (takoj za trisomijo) najpogostejši razlog nepravilnega razvoja.

Gre za prirojeno nepravilnost, pri kateri se hrbtenica ne zaraste v celoti in so ovojnice in hrbtni mozeg izpostavljeni.

Otrok Charlesa in Perle je imel najhujšo obliko, tako da ni bilo nobene možnosti za prenatalno operacijo. Zdravniki niso vedeli, koliko časa bo Marie živela, ali bo to samo nekaj minut, ur ali dni.

Marie, ki je doživela sprejetost, podporo in nežnost svojih staršev, je naposled živela pet dni.

Pet dni, ki sta jih Charles in Perle preživela skupaj, osredotočena na dihanje svoje hčere.

Pet dni, prežetih z bolečino, uporom, strahom, predvsem pa z neizmerno ljubeznijo do svoje hčere.

Pet dni, v katerih je Charles izpolnil svojo očetovsko vlogo.

Mariejino življenje, boleče kratko, je Charlesu dalo priložnost, da se je izkazal kot zaščitniški, ljubeč, spodbujajoč oče.

Ves čas, ki ga je preživel na oddelku za intenzivno nego novorojenčkov v pariški porodnišnici, ji je nenehno prigovarjal, kako jo ima rad in kako je ponosen nanjo.

Pripovedoval ji je zgodbe, jo ljubkoval in jo varoval.

"Vso nosečnost in tistih nekaj dni sva živela vlogo staršev. K temu naju je vodila ena sama želja: dati svoji hčeri najboljše!" pričuje Charles.

"Čeprav je njeno življenje trajalo le pet dni, je to vendarle njeno celo življenje, ki ji ga je bilo dano živeti.

Moja vloga očeta je bila enaka vlogi kateregakoli drugega očeta. Varovati jo pred nevarnostmi, biti ob njej, se z njo pogovarjati, jo opogumiti, ji povedati, da jo imam rad …"

Charles je teh pet dni sprejel kot darilo: "Najlepše darilo, ki sva ga prejela v tej ljubezenski zgodbi, je bilo to, da sva jo spoznala.

Da sva jo držala v naročju, jo opogumljala, jo vonjala, poljubljala …

Prepričana sva, da ta izbira ni bila sebična z najine strani, kajti Marie nama je to povrnila: ima življenje."

Charles in Perle sta preizkušnjo prestala z roko v roki.

"S Perle sva se za vedno dogovorila, da bova preizkušnje preživela skupaj," poudarja Charles. "Ko so nama sporočili, da bo hči živela le nekaj ur ali dni, me je hrabrila misel, da bova šla skupaj čez to."

Zdravniška ekipa jima je olajšala situacijo tako, da je bila Perle hitro sprejeta na intenzivni oddelek za novorojenčke.

Charles in Perle sta vsak trenutek Mariejinega življenja preživela kot zakonca in si bila v oporo.

Čeprav se seveda nista mogla v celoti izogniti določenim medsebojnim napetostim.

Ponoči 11. aprila so bili vsi trije v sobi, Perle in Marie sta spali stisnjeni druga k drugi.

Perle se je zbudila, Marie pa ne. "Marie je zaspala v naročju svoje matere, da bi šla v naročje nebeške Matere Marije," je na dan pogreba rekel Charles.

Charles pričuje, da sta s Perle žalovala vsak na svoj način. "Nekega dne me je Perle vprašala, zakaj nisem nič jokal," se spominja. Odgovoril ji je, da ne jokata istočasno.

Njemu veliko pomeni pogovor. To je njun prostor, ki si ga podarjata vsak dan med večerjo v dvoje, da "se lahko pogovarjata o vsem in o ničemer".

Charles in Perle sta katoličana, zato sta želela, da bi hči prejela zakramente. Pripravila sta vse za krst, prosila bolniškega duhovnika in Marie je prejela krst in birmo takoj po rojstvu.

"Glede podeljevanja zakramentov nisva nič pomišljala ali bila v dvomih.

Težje pa sva ohranjala odnos z Bogom. So vprašanja, na katera še vedno nimava odgovorov, na primer: zakaj je dojenček podvržen bolezni? Zakaj Bog ni nič ukrenil?"

Charles pove, kako težko sta se o teh vprašanjih pogovarjala z duhovniki, ker nista želela slišati predvidenih odgovorov.

Vendar sta srečala dva duhovnika, enega ob krstu in drugega ob pogrebu, ki sta ju opogumila, naj svojo jezo in žalost izrazita Bogu.

"To, da sva lahko svojo žalost in jezo povezala z Bogom, nama je pomagalo ostati povezana z Njim," pričuje.

Poleg zelo kratkega življenja je Marie staršem podarila še nekaj: gotovost, da smrt nima zadnje besede.

"Pokazala nama je, da smrt ni končni cilj, ni čisti konec, da je po smrti življenje. Zaradi nje se smrti ne bojim več," še zaupa Charles. Marie so pokopali 19. aprila 2022.

Misel, ki je Charles pred rojstvom druge hčerkice še ni poznal, a izraža natanko to, kar je novorojenčica živela: "Marie ni storila nobenega greha, bila je krščena in šla naravnost v nebesa, to torej ni dan njenega pogreba, temveč vnebohoda. Marie ni angel, ampak je svetnica," sklene Charles.

Marie iz nebes torej bdi nad svojo družino, ki bo ob božiču medse sprejela novega člana.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.