Slovenka vzgojena v Jugoslaviji:˝V šolo smo hodili sami, danes pa...˝

Že pred časom je po spletu zaokrožil zapis Slovenke, ki se spominja svojega otroštva v Jugoslaviji.

Zapis, ki je še vedno zelo aktualen, primerja preteklost s sodobnim načinom vzgoje in izpostavlja velike razlike v otroštvu nekoč in danes.

Svoj zapis je naslovila “Zgodba nekega dekliča,” in mi ga delimo z vami v celoti, tako kot ga je zapisala sama.

ZGODBA NEKEGA DEKLIČA

Daleč nazaj, ko smo bili še v Jugi in je bil na oblasti še tovariš Tito, se je mlademu delavskemu paru rodil drobcen deklič.

Starša sta jo vzgajala po svoji »zdravi kmečki pameti«, saj takrat še ni bilo Googla in raznoraznih forumov polnih šolanih – prepametnih mamic, ki so eksperti za vzgojo otrok in obsojanju drugih mamic.

Tako sta dekliča, ko je že samostojno sedela in se postavljala na noge posadila v hojico.

Da, prav ste prebrali! Posadila sta jo v hojico, da je lahko njena mama lahko v miru skuhala kosilo in pospravila stanovanje.

Če bi takrat imela Google bi si zagotovo prebrala kako zelo je škodljiva ta reč. Ampak deklič je imela srečo.

Kljub grozoviti napaki s hojico je shodila in hodi še danes, čeprav jih ima že krepko čez 30.

Hojica pa ni edina grozna stvar, ki sta ju njuna starša zgrešila. Ubogega dekliča sta oblačila v oblačila, ki se med seboj barvno niso ujemala in niso bila priznanih blagovnih znamk, a so bila udobna in topla.

mariborske-ulice.si

ČE BI IMELA GOOGLE

Če bi imela Google, bi si njena mamica zagotovo prebrala, da se morajo oblačila med seboj ujemati in biti prestižnih znamk in da pravzaprav udobje in toplina nista tako zelo pomembna…

Uboga starša tudi nista vedela kako hraniti svojega otroka, zato je deklič moral jesti prav vse, kar so jedli tudi odrasli. Njena starša pač nista vedela, da je potrebno pri prehrani otrok zelo komplicirati. Ampak deklič je preživel tudi napačno hranjenje…

In ko je moral deklič prvič v šolo, sta prestopila vse meje.

Dekliča sta pustila, da gre sama – skupaj z drugimi vaškimi otroci v šolo PEŠ in nazaj.

Ni je peljal ne kombi, ne starši niti ne stari starši. Ampak to pa še ni vse.

Ničkolikokrat so se otroci na poti v šolo ali domov sprli ali celo stepli.

In nejeverna starša sta dekliču, ki jima je v solzah pripovedovala o prepirih, govorila postavi se zase ali celo udari nazaj.

Nista klicala ostalih staršev in jih okarala.

Nista imela socialnega omrežja, da bi prosila za nasvete, kako ravnati v takih primerih. Tako se je deklič pač moral znajti sam. In ne boste verjeli, preživel vse pretepe in prepire.

mariborske-ulice.si

mariborske-ulice.si

Tako je deklič hodil v šolo dolgih osem let. In če je bila v šoli neposlušna ali poredna in so jo tovarišice ali tovariši okarali, sta ju okarala tudi starša, ali ji naložila celo kakšno po riti. Nista vedela, da bi morala v takem primeru klicati na šolo ravnatelja in jima povedati par krepkih kako nesposobne tovarišice oz. tovariše imajo na šolo in seveda to zgodbo objaviti na socialnem omrežju.

SAMA NA IGRIŠČU

Zares grozno pa je bilo to, da sta ubogega dekliča, čeprav še ni bila polnoletna, samega spustila na igrišče k drugim otrokom in se do večera sploh nista brigala zanju. Otroci so bili prepuščeni sami sebi, sami so morali reševati svoje težave in kar je najhuje, morali so se družiti med seboj, se žogati in plezati po drevesu, se skrivati in loviti, kajti niso imeli svojih telefonov, da bi lahko sedeli vsak na svojemu koščku trave in bululi v ekran in pozabili na okolico.