Imata 7 otrok in veliko kmetijo: ˝Otrokom večkrat pravim, naj spoštujejo svoje roke in jih tudi uporabljajo˝

09.09.2024 Slovenija Mega

"Otrokom večkrat pravim, naj spoštujejo svoje roke in jih tudi uporabljajo. Naj razmišljajo s svojo glavo in bodo pošteni"

Na prelepem posestvu na Kladju nad Blanco sta si Blažka in Branko Šutar ustvarila topel dom, kjer skrbita za veliko kmetijo in vzgajata kar sedem otrok: Franca, Ivana, Emo, Antona, Anemari, Viktorja in Alfija.

Najstarejši ima 11 let, najmlajši pa komaj dva meseca, in družinsko življenje na kmetiji je polno izzivov, a tudi radosti.

Branko pripoveduje, kako je kot edini sin med tremi otroki vedno vedel, da bo nekega dne prevzel domačo kmetijo in ohranil družinski priimek.

»To me ni nikoli obremenjevalo, za to sem se odločil z veseljem,« pravi. Kmetijstvo je zanj življenjsko poslanstvo, ki ga izpolnjuje.

 

 

Tudi Blažka, ki prihaja z manjše kmetije, je bila že od otroštva vajena dela na zemlji.

Med počitnicami je pogosto pomagala doma, zato kmečko življenje zanjo ni bilo tuje.

Skupaj s sedmimi otroki in veliko kmetijo ustvarjata zgled trdne družine, ki se povezuje skozi delo, ljubezen do narave in medsebojno podporo.

Njuna zgodba je dokaz, da so tradicija, vztrajnost in ljubezen do doma temeljne vrednote, ki krepijo slovensko podeželje in družinsko življenje.

 

Življenje na veliki kmetiji ni enostavno, a za Blažko in Branka Šutarja je to postalo način življenja.

Ko sta prevzela kmetijo Brankovih staršev, sta se soočila z velikimi izzivi.

Branko iskreno priznava: "Bila sva vržena v vodo, od naju pa je bilo odvisno, ali bova splavala ali potonila.

Imela sva voljo do dela, tega naju ni bilo strah. Ljubezen je naredila svoje in vse je postalo lažje. Danes si življenja brez kmetovanja sploh ne predstavljam."

 

Delo kot družinska vrednota

Vsakodnevna opravila na kmetiji večinoma opravita sama, pri čemer se že vključujejo tudi starejši otroci.

Blažka z veseljem pove, da pri večjih opravilih pogosto priskočijo na pomoč sorodniki, še posebej njen brat Simon, ki je tudi krstni boter njunim fantom.

Čeprav sta srčno predana kmetovanju, kmetija še ni dovolj velika, da bi se lahko preživljali izključno s tem.

 

Zato je Branko poleg dela na kmetiji še redno zaposlen in opravlja troizmensko delo. "Takrat, ko sem v nočni izmeni, je še posebej naporno. A žena mi zelo pomaga.

Poleg tega so trije najstarejši otroci že dovolj veliki, da pomagajo pri mlajših, kar nam res veliko pomeni," dodaja.

Kmetovanje je pri družini Šutar resnično preplet dela, družinskega življenja in medsebojne podpore.

Čeprav ni vedno lahko, so vztrajnost, ljubezen in povezanost tiste vrednote, ki jih vodijo in jim omogočajo, da vzdržujejo svoj dom ter hkrati vzgajajo kar sedem otrok v okolju, kjer delo in življenje tečeta z roko v roki.

 

Branko in Blažka si v prihodnosti želita povečati kmetijo, da bi se Branko lahko v celoti posvetil delu na njej in z nudenjem strojnih uslug preživljal svojo družino. Kmetija je postala osrednji del njunega življenja in sta odločena, da jo razvijeta še naprej.

Romantični začetki na kmetiji

Njuna zgodba je polna toplih spominov in romantike. Blažka se v smehu spominja njunih začetkov pred 15 leti: »Že prvi dan, ko sva začela hoditi, mi je Branko ob zgodnjih jutranjih urah razkazal domačo kmetijo in njihovo zemljo.

Vprašal me je, ali bi mu nekoč pomagala na kmetiji. Privolila sem, čeprav takrat še nisem dobro vedela, kaj me čaka. Ampak obljubo sem držala.«

Čeprav sta že prej živela blizu drug drugega, se zaradi šolanja v različnih krajih nista srečevala pogosto.

 

 

Blažka se spominja poletnih dni, ko sta se občasno srečevala na travnikih, ki jih družini obdelujeta skupaj.

Simpatija med njima se je začela razvijati šele med študijem, ko sta se ob koncih tedna družila z mladino v gasilskem domu.

"Dostikrat sem ga čakala, če bo prišel," se spominja Blažka, dokler ni Branko zbral poguma in jo povabil za punco.

Po nekaj dneh razmisleka je privolila, in tako se je začela njuna skupna zgodba.

 

Poroka in družinsko življenje

Po 15-letni zvezi sta svojo ljubezen pred šestimi leti okronala s poroko.

»Poročila sva se na moj 31. rojstni dan,« ponosno pove Branko. Danes skupaj vzgajata sedem otrok in skrbita za kmetijo, kjer delo in družina hodita z roko v roki.

Njuna ljubezen, trdo delo in predanost družini so temelj, na katerem gradita svojo prihodnost.

 

Branko in Blažka Šutar, starša sedmih otrok, sta skozi leta stkala globoko družinsko vez, ki temelji na ljubezni, predanosti in veri.

Branko, ki v otroštvu ni bil vzgajan v veri, je pred poroko prejel vse zakramente.

"Žal mi je, da nisem že odraščal z vero. V osnovni šoli sem bil med redkimi, ki niso imeli zakramentov.

Čutil sem, da obstaja nekaj več. Drugi, ki so rasli z vero, so drugače gledali na svet, čeprav se niso odločili po lastni volji. Jaz sem vero sprejel prostovoljno. Danes grem rad k maši," iskreno pripoveduje Branko.

 

Velika družina, ki jo napolnjuje ljubezen

Že ob začetku skupne poti sta si Blažka in Branko želela ustvariti veliko družino, kar se jima je tudi uresničilo.

»Prav vsi so bili zaželeni,« pove Blažka s toplino, medtem ko v naročju pestuje njunega najmlajšega, komaj dva meseca starega sina.

Ob selitvi v nov dom pred štirimi leti, kjer imajo zdaj več prostora, sta lahko svoji veliki družini zagotovila še prijetnejše okolje za odraščanje.

 

Pozitivno sprejeta v skupnosti

Starša sta hvaležna za podporo okolice, saj ljudje njihovo številčno družino sprejemajo z veseljem.

"Vsi sprašujejo, ali bomo imeli še kakšnega," pove Blažka s smehom.

Branko pa dodaja: "Kaj bo, ne vemo, s prihodnostjo se ne obremenjujemo preveč." Zaupata v Božji načrt in uživata v vsakem trenutku, ki ga preživljata z družino.

Njuna zgodba je navdihujoča priča o veri, ljubezni in vztrajnosti, ki ju vodijo skozi vsakdanje izzive, pa tudi v veselje, ki ga prinaša življenje na kmetiji in ob vzgoji sedmih otrok.

 

Pred kratkim so v domači župniji krstili najmlajšega družinskega člana, kar je bil poseben trenutek za celotno družino Šutar.

A dan prej ni bil povsem brez skrbi – Alfi je imel virozo in bil nekoliko dehidriran, zato sta morala z Blažko na hitro v bolnišnico.

"Ko pride do kakšne nepredvidljive situacije, nastane težava. Mož je bil sam doma z ostalimi otroki, a na pomoč je priskočila moja mama," pove Blažka, ki se zaveda, kako pomembna je podpora družine.

Hvaležna je tudi tašči in svakinji, ki sta pomagali, ko je bila po porodu v bolnišnici. Z družino, ki šteje sedem otrok, je pogosto zahtevno usklajevati vse obveznosti.

"Tako število otrok je kar izziv obvladati. Jaz to naredim z levo roko, ker sem z njimi vsak dan, kdo drug pa bi imel morda več težav," priznava Blažka, a kljub temu nerada obremenjuje druge z varstvom.

Svojo številčno družino obvladuje s preudarnostjo in toplino, vedno pa se zaveda pomena medsebojne pomoči in podpore bližnjih, ki ji pomagajo v ključnih trenutkih.

 

Blažka in Branko Šutar priznavata, da je časa za skupne trenutke trenutno zelo malo.

Njuno družinsko življenje se vrti predvsem okoli dela na kmetiji, zato si večdnevnega dopusta ne morejo privoščiti.

"Ne zdi se nama prav, da bi obremenila nekoga, da bi poskrbel za toliko glav živine. Poleg tega se vedno kaj zalomi, ko nas ni doma. Tudi midva ne bi bila sproščena, ves čas bi razmišljala, kako je doma," pojasnjuje Branko.

Kljub temu pa si poleti vedno vzamejo enodnevne oddihe. Letos so večkrat obiskali toplice, se odpravili na kmetijski sejem in uživali na krajših izletih v okolici.

Ti trenutki otrokom ostajajo v lepem spominu in predstavljajo dragocen čas, ki ga preživijo skupaj kot družina.

Največ pa se družijo med vsakodnevnimi opravili na kmetiji, kjer so otroci že vključeni v delo. Zakonca priznavata, da imata zaradi vseh obveznosti zelo malo časa zase.

"Največkrat si vzameva trenutek za naju šele takrat, ko otroci zaspijo," pove Blažka, ki kljub nenehnemu delu vedno najde način, da ohranja močno družinsko povezanost.

 

Na kmetiji Šutarjevih, kjer se ukvarjajo z vzrejo bikov pitancev in imajo med 45 in 50 glav goveda, sta Branko in Blažka odločena, da bosta v kmetijstvu vztrajala. Obdelujeta 30 hektarov zemlje, večji del v najemu, in kljub izzivom v tej panogi ostajata zagnana in optimistična.

Branko priznava, da mnogi kmetje tarnajo zaradi prekomerne birokracije, a zanju to ni največja ovira.

"Marsikdo se pritožuje nad birokracijo, nama pa to ne predstavlja večjih težav.

Ni vse tako slabo, čeprav je izjemno žalostno, da je delo v kmetijstvu zelo slabo plačano. Kljub temu bova vztrajala, saj v tem vidiva smisel. Hrano zase bomo pridelali, pa četudi na roke," pravi Branko s prepričanjem.

 

Načrti za prihodnost

Za prihodnost kmetije si želita, da bi prešli na strojno krmljenje, kar bi močno olajšalo vsakodnevna opravila.

"To pa zahteva velik finančni zalogaj, saj bi morali hkrati prenoviti tudi hlev," pojasnjuje Branko.

Pred nekaj leti so že posodobili in zamenjali stroje, kar je izboljšalo njihovo delo, a zdaj sanjajo o še večjih spremembah, ki bi jim omogočile bolj učinkovito delo na kmetiji.

Oba sta prepričana, da v kmetijstvu leži smisel, in z vero v boljšo prihodnost ter trdim delom si prizadevata ohraniti in izboljšati družinsko kmetijo za prihodnje generacije.

 

Blažka Šutar: Srce družine in kmetije

Po rojstvu otrok se je Blažka Šutar odločila ostati doma, kjer poleg skrbi za sedem otrok nosi tudi velik del odgovornosti za delo na kmetiji.

Vsakdanjik pri Šutarjevih zahteva izjemno organiziranost, saj so jutra še posebej naporna.

"Ogromno je razmišljanja, kako se organizirati, da mi vse uspe. Sploh zjutraj.

Med šolskim letom vstajam ob pol petih, da do šestih, ko zbudim starejše otroke, opravim večji del dela v hlevu.

Ko jih šolski kombi odpelje, dokončam delo, nato zbudim še mlajše in jih odpeljem v vrtec," opisuje Blažka svoj vsakodnevni ritem.

 

Vzgoja sedmih otrok: Izzivi in sodelovanje

Vzgoja tako velike družine prinaša svoje izzive, še posebej zaradi starostne razlike med prvimi tremi in mlajšimi štirimi otroki.

"Večji so vzor mlajšim, a vstopajo v najstniška leta, kar zahteva veliko potrpežljivosti.

Z njimi se je treba veliko pogovarjati, da razumejo svojo vlogo in da morajo pomagati, še posebej, ko je mož v službi," pripoveduje Blažka.

Starejši otroci vedo, da mora mama opraviti delo v hlevu, zato se med tem sami zamotijo ali celo priskočijo na pomoč.

Najmlajši otrok pa je še tako majhen, da ves čas potrebuje nekoga ob sebi. Blažka priznava, da je vse skupaj veliko lažje, ko je Branko doma, saj gre takrat delo hitreje in je manj naporno.

Kljub vsemu trudu in zahtevam Blažka uspešno usklajuje vse svoje naloge – od vzgoje otrok do vodenja kmetije, kar dokazuje njeno izjemno vztrajnost, predanost in ljubezen do družine ter kmečkega življenja.

 

Blažka Šutar: Usklajevanje družine in vrednote, ki jih želi prenesti na svoje otroke

Za Blažko Šutar je začetek novega šolskega leta vedno izziv, saj mora poleg dela na kmetiji usklajevati tudi številne dejavnosti svojih treh starejših otrok.

"Malo me je strah, kako bomo to izvedli. Najstarejši trenira nogomet, drugi sin igra harmoniko, starejša hči pa bo letos prvič obiskovala glasbeno šolo in želi igrati klavir.

Velik izziv bo uskladiti dopoldansko delo in popoldne vse razvoze na dejavnosti, a verjamem, da bomo našli pravi ritem," priznava Blažka.

 

Dragocena popotnica za življenje

Blažka in Branko želita svojim otrokom predati pomembne vrednote, ki jih bosta spremljali skozi življenje.

"Otrokom večkrat pravim, naj spoštujejo svoje roke in jih uporabljajo, naj razmišljajo s svojo glavo in bodo pošteni.

Za dobrega delavca se vedno najde prostor. Delo in poštenost sta največji vrlini, vse ostalo se lahko naučimo," poudarja Blažka.

Verjameta, da odraščanje na kmetiji njihovim otrokom nudi dragoceno znanje in izkušnje, ki jih bodo nosili s seboj v odraslo življenje.

"Naši otroci niso za nič prikrajšani, le marsikaj jim je dano v drugačni obliki kot ostalim," pravi Blažka.

Poudarja pomen dela, domačih opravil in družinske povezanosti, saj verjame, da bodo njihovi otroci iz tega pridobili trdne temelje za prihodnost.

 

Ljubezen in medsebojno spoštovanje

Blažka pogosto poudarja tudi pomen medsebojne ljubezni in spoštovanja med otroki.

"Velikokrat jim rečem, naj se imajo radi, tudi ko mene več ne bo. Normalno je, da se kdaj sporečejo, a pomembno je, da se znajo pobotati," dodaja.

Ko jo vprašajo, ali so otroci med seboj ljubosumni, odgovarja: "Ne opazim tega, niti med njimi ne delam razlik. Želim si, da tudi oni ne bi delali razlik med svojimi otroki, ko jih bodo imeli."

S svojim zgledom in vzgojo Blažka in Branko svojim otrokom podarjata pomembno življenjsko popotnico – spoštovanje dela, poštenosti in medsebojne ljubezni, vrednote, ki jih bosta spremljali skozi vse življenje.