Matjaž Javšnik po infarktu:˝Žena pravi, da sta me otroka priklicala nazaj v življenje˝
Visok življenjski tempo je pred dvema letoma skoraj usodno posegel v življenje priljubljenega igralca in komika Matjaža Javšnika.
Zadel ga je infarkt – izkušnja, ki bi ga skoraj stala življenja. O tem, kako ga je dogodek prebudil in kaj mu pomeni, odkrito pripoveduje za revijo Božje okolje.
Lani je Javšnik obeležil izjemnih 30 let na slovenskih odrih, ko se je s turnejo podal po Sloveniji.
Njegova predanost gledališču in filmu je neomajna, saj je vsa ta leta deloval kot neodvisen ustvarjalec, ki se ne boji trdega dela.
Njegove predstave, kjer vedno doda svoj pečat, so priljubljene med občinstvom – samo njegova avtorska monodrama "Od boga poslan" je dosegla kar 762 ponovitev, kar je pravi rekord.
V iskrenem pogovoru Javšnik razkriva, zakaj smrti ne vidi kot nekaj strašljivega, temveč kot del življenja, kako mu je infarkt spremenil pogled na vsakodnevne skrbi in kaj je ključno za srečo v zakonu.
Pravi, da se kot igralec nikoli ni želel zaposliti za stalno, saj ga je vedno vleklo k ustvarjalni svobodi, kjer lahko svoje ideje resnično izrazi.
Skozi te izkušnje nas spomni na pomen iskrenosti, preprostosti in hvaležnosti za življenje.
Lanska 30-letnica nastopanja na slovenskih odrih je za Matjaža Javšnika pomenila več kot le jubilej – bila je tudi priložnost za premislek o dosežkih in prihodnjih ciljih.
"Vsaka obletnica je čas, da se ozreš nazaj in pogledaš naprej," pravi igralec, ki je s svojim delom pustil globok pečat v slovenskem gledališču in filmu.
A bolj kot on sam so mu drugi sporočali, da bi bil po vseh teh letih lahko že nekoliko "počasi". "Naredil si dovolj, pravijo mi, pustil si pečat.
Toliko predstav in ponovitev, kot sem jih imel, ni imel nihče," z nasmehom dodaja. Če bi se primerjal z redno zaposlenim igralcem, bi svoje delo ocenil kot vsaj sedemkratno normo. "Nisem opravil le za 30 let dela, ampak vsaj za 150," pojasnjuje.
Kljub temu ne razmišlja o upokojitvi. "Stavim na perpetuum mobile – nenehno gibanje.
Misli se mi ne ustavijo in v sebi čutim še veliko zgodb, ki jih moram deliti z javnostjo," pravi odločno.
Jasno je, da Matjaž nosi v sebi močno željo po ustvarjanju in prepričanje, da njegove zgodbe še niso bile vse povedane. "Ni še čas, da bi se ustavil," dodaja.
Matjaž Javšnik ostaja navdih in zgled tistim, ki verjamejo v moč vztrajnosti in življenja z navdušenjem – tudi po 30 letih ne namerava upočasniti svojega ustvarjalnega toka.
Vaš življenjski ritem je pred dvema letoma terjal svoj davek. Doživeli ste infarkt. Kaj se je zgodilo?
Med vožnjo s predstave v Brežicah sem v prsnem košu začutil krč. Pomislil sem, da sem si na predstavi pretegnil kakšno mišico.
Malo je popustilo, doma v kopalnici pa se je pritisk ponovil, začelo se mi je tudi močno vrteti. Ravno mi je še uspelo poklicati ženo, preden sem se sesedel.
Poklicala je rešilca in v kliničnem sem šel direktno na operacijsko mizo.
Dodatno se je zapletlo po operaciji, ko so mi vbrizgali tekočino za slikanje žil, nakar so mi odpovedala jetra in ledvice.
Zdravniki so me rešili, res imamo odlično zdravstvo za klinične primere. Niti za sekundo se nisem bal za svoje življenje.
Veliko huje je bilo za moje domače.
Sploh za otroka (stara trinajst in sedemnajst let, op. av.), ki sta videla, kako sem se onesvestil.
Žena pravi, da sta me prva onadva priklicala nazaj v življenje. Vem, da sem v tistem hipu na lotu zadel glavni zadetek in zdaj igram podaljške.
Božje okolje
Vas torej ni bilo nič strah smrti?
Ne, smrti se jaz ne bojim, ker sem bil dobesedno rojen v smrt. Kot otrok sem bil zelo resno bolan.
Razumem pa, da je ljudi smrti strah predvsem iz dveh razlogov. Včasih so bile na kmetih velike družine.
Ko si se rodil, je bilo v isti sobi še 30 ljudi. Ko si umrl, si prav tako umrl v sobi s 30 ljudmi.
Danes se rojevamo in umiramo v bolnici sami. Če ljudje ne poznamo ne rojstva ne smrti, je normalno, da se bojimo tudi življenja.
Ljudje se bojijo tega, kaj je po smrti. Sploh če so bili žleht.
Jaz pa sem tak, da mi nagrade ne pomenijo veliko, kazni pa preziram.
Zato nisem pristaš nebes in pekla. Bolj verjamem v reinkarnacijo, da se po smrti vrnemo v neki drugi obliki. Tega prehoda me ni strah.
Tudi če bi se to zgodilo jutri: jaz sem svoje doživel. Strah me je morda le, da bi odšel prezgodaj; preden otroci odrastejo, preden bi v rokah držal svojega vnuka. To bi še rad doživel.
Poglej si še
Na naslovnico
Svojega prijatelja je prosil naj mu čuva hišo: Po vrnitvi se je vrnil, se je zlomil, ko je zagledal svojo hišo...
Narednik Jacinto Bernardo, je upokojeni vojni veteran z 21. letnimi izkušnjami. Čas je bil za dopust, odločil pa se je, da bo svojega prija
Vsak dan je posadil novo drevo na enako mesto. 40 let pozneje so rezultati presenetili cel svet!
Leta 1979 je Jadav Molai Payeng našel mnogo plazilcev, ki so podlegli vročemu vremenu tudi zaradi pomanjkanja sence. Bil je naravnost &scaro
Tole je šok, ki so ga doživeli gasilci iz Ajdovščine! To je Slovenija! :O
Vsi slovenski poklicni gasilci so nekaj časa nazaj dobili višje plače. Vsi razen gasilcev iz Ajdovščine. Vodstvo GRC Ajdovščin
Vzgojitelj Bojan zadnjič izdihnil sredi igre z otroci:˝Otroci so mislili, da se igra, ko se je usedel.˝
Za 48-letnika je bila usodna kap. V četrtek je v vrtcu umrl vzgojitelj Bojan Radašinović. Star je bil 48 let. Vzgojitelj se je igral z otr
Starša pustila komaj tri leta starega malčka več dni samega na pediatrični kliniki
Na družabnih omrežjih je zaokrožila prav šokantna zgodba, ki jo je zapisala ena izmed mamic, ki je skupaj s sinom preživela več noči na pediatr
Pod nobenim pogojem ne izpulite te rastilne - je ena izmed najbolj zdravilnih rastlin, ki obstajajo!
Damo stavit, da ste to rastlino videli že ogromno krat v vašem življenju. Rastejo praktično vsepovsod - V naših vrtovih, travnikih,.
