Đani je Rom, ki je MARLJIV in DELAVEN: Pri Komunali NM opravlja dve službi

Kljub dolgoletnim izzivom, s katerimi se soočajo Romi v Sloveniji, se vedno znova pokažejo svetle izjeme, ki dokazujejo, da je sprememba mogoča.

Po podatkih iz leta 2002 je bilo zaposlenih le 15 % Romov, medtem ko je bila brezposelnost izjemno visoka, kar 85 %.

A navdihujoči primeri, kot je zgodba Đanija Stojanoviča, kažejo, da so priložnosti na dosegu roke – s pravo mero vztrajnosti, podpore in vere.

Đani – zgled predanosti in vztrajnosti

Đani Stojanovič, zaposlen pri Komunali Novo mesto, izstopa kot zgled marljivega dela in odgovornosti.

V službi za urejanje in vzdrževanje javnih površin skrbi za čisto in urejeno okolje.

Vsako jutro zapusti svoje domovanje v romskem naselju Brezje, kjer živi z družino, in se odpravi na delo.

„V mestu me pogosto opazite z metlo, smetišnico in samokolnico.

Rad delam na prostem, še posebej zdaj, ko v jeseni čistimo odpadlo listje.

Čeprav je delo ročno, si pomagam s puhalnikom. Vesel sem, da lahko delam v naravi, in s sodelavci se odlično razumem,“ z nasmehom pripoveduje Đani.

Dve službi, eno srce za skupnost

Poleg redne službe na Komunali ima Đani še eno pomembno nalogo.

Skrbi za prevoz šolarjev iz romskega naselja do novomeških šol. „Obe obveznosti jemljem zelo resno.

Pri tem me motivira Matic Vidic, ki že vrsto let pomaga Romom na poti do izobrazbe in zaposlitve,“ pove Đani.

Ključna vloga Matica Vidica

Za številne Romov, pa tudi za podjetja, kot je Komunala Novo mesto, je Matic Vidic neprecenljiv steber podpore.

Ta novomeški diakon, terapevt in specializant logoterapije, s svojo predanostjo in izkušnjami pomaga marginaliziranim skupinam, da lažje najdejo svoje mesto v družbi.

Matic je po izobrazbi univerzitetni diplomirani teolog in profesor filozofije, svojo poklicno pot pa je začel kot pastoralni asistent v Slovenski vojski.

Danes deluje kot misijonar in katehet med Romi na Dolenjskem, kjer svoje poslanstvo opravlja z veliko mero osebne predanosti in empatije.

Leta 2022 je bil posvečen v stalnega diakona novomeške škofije, kar mu omogoča, da tudi kot poročen moški služi Cerkvi in širši skupnosti.

S svojo ženo Petro in sinom Izakom uteleša vrednote, ki jih širi med ljudi – solidarnost, predanost in vero v boljši jutri.

Komunala Novo mesto – ponosni na raznolikost

Pri Komunali Novo mesto pravijo, da se zavedajo pomena vključevanja. „Smo eno redkih podjetij, ki zaposluje tudi romsko populacijo,“ poudarjajo.

Z zgodbami, kot je Đanijeva, dokazujejo, da je s pravim pristopom mogoče premagovati stereotipe in graditi mostove.

Đani Stojanovič in Matic Vidic skupaj uresničujeta sanje o vključujoči družbi, kjer ima vsak posameznik možnost, da pokaže svoje talente in prispeva k skupnemu dobremu.

Njuna zgodba navdihuje in nas opominja, kako pomembno je, da se med seboj podpiramo in delujemo v duhu solidarnosti in ljubezni do bližnjega.

Romska skupnost v Sloveniji se že dolgo sooča s kompleksnimi izzivi, kot so nizka zaposljivost, omejene izobraževalne možnosti in socialna izključenost. Vendar pa številne pobude na nacionalni in lokalni ravni kažejo, da je sprememba mogoča. Pogledali bomo ključne dejavnike, ki vplivajo na položaj Romov, ter predstavljali obetavne rešitve in projekte, ki lahko izboljšajo njihovo prihodnost.

Izzivi zaposljivosti Romov v Sloveniji

• Nizka izobrazba: Več kot 80 % Romov nima dokončane osnovne šole, kar resno omejuje njihove zaposlitvene možnosti.

• Diskriminacija in stereotipi: Predsodki delodajalcev in družbe pogosto otežujejo dostop Romov do trga dela.

• Pomanjkanje delovnih izkušenj: Dolgotrajna brezposelnost ustvarja začarani krog, v katerem Romi težje pridobijo nujno potrebne izkušnje.

  
  

Svetle točke: Pobude in rešitve za boljšo prihodnost

1. Projekt ZAPROM: Mednarodni projekt "Spoštovanje raznolikosti kot temelj za integracijo Romov z zaposlovanjem" se osredotoča na boj proti diskriminaciji in izboljšanje socialne vključenosti Romov.

2. Nacionalni program ukrepov za Rome: Vlada RS je sprejela ukrepe, ki vključujejo boljše izobraževanje in spodbujanje zaposlovanja.

3. Lokalne pobude: V Murski Soboti so uvedli regijski razvojni program, ki Romom nudi usposabljanja za lažje vključevanje v družbo.

   
   

Kako izboljšati situacijo? Priporočila za naprej

• Izboljšanje dostopa do izobraževanja: Večji poudarek na vključevanju romskih otrok v predšolsko vzgojo, kjer pridobijo osnovne veščine in znanje jezika.

• Ozaveščanje in boj proti stereotipom: Kampanje za zmanjšanje predsodkov do Romov in spodbujanje pozitivnega dialoga.

• Spodbude za zaposlovanje: Dodelitev subvencij podjetjem, ki zaposlujejo Rome, ter spodbujanje socialnega podjetništva.

  
  

Romska skupnost na Dolenjskem: Izpostavljeni izzivi

Na Dolenjskem je stanje Romov posebej pereče. Podatki razkrivajo resne težave, ki vplivajo na njihovo vključevanje v družbo:

• Izobraževanje: Med letoma 2017 in 2021 je devetletko osnovne šole zaključilo le 28 romskih otrok od skupno 439. Pogosti izostanki in nepoznavanje slovenskega jezika dodatno otežujejo vključevanje.

• Socialna vprašanja: Visoka brezposelnost vodi v odvisnost od socialne pomoči. Dodatni problemi, kot so alkoholizem, droge in mladoletniške nosečnosti, še poglabljajo izključenost.

• Varnost: V zadnjem času so varnostni incidenti (pretepi, požari, streljanja) povečali napetosti med lokalnim prebivalstvom in romsko skupnostjo, kar je sprožilo tudi proteste.

  
  

Rešitve za boljše sobivanje na Dolenjskem

Lokalne in državne oblasti pozivajo k sistemskim rešitvam:

1. Izobraževanje: Prilagojeni programi za romske otroke in boljše vključevanje v predšolsko vzgojo.

2. Socialna podpora: Več podpore za integracijo, kot so mentorji in svetovalci.

3. Zaposlovanje: Uvedba delovnih usposabljanj in praktičnih izkušenj.

4. Varnost: Skupni projekti za izboljšanje varnosti, ki vključujejo vse prebivalce.

   
   

Celovit pristop za boljšo prihodnost

Za izboljšanje položaja romske skupnosti je ključnega pomena celosten pristop, ki združuje:

• Izobraževanje: Krepitev znanja in socialnih veščin od zgodnjih let.

• Zaposlovanje: Spodbujanje podjetij in socialnega podjetništva.

• Boj proti diskriminaciji: Spreminjanje predsodkov s pozitivnimi zgledi.

• Varnost: Gradnja zaupanja med skupnostmi.

  
  

S pravičnim in vključujočim pristopom lahko skupaj ustvarimo družbo, kjer ima vsak posameznik možnost, da razvije svoje potenciale in prispeva k skupnemu dobremu.

Romom je treba dati priložnost – ne le zaradi njih, ampak tudi zaradi naše skupne prihodnosti.