Na urgenci UKC Maribor z otrokom čakala 9 ur: Očitno otroci nimajo prednosti...

Mama, ki je s sinom obiskala urgenco UKC Maribor, je doživela izkušnjo, ki jo je močno razočarala.

Namesto hitre pomoči za sina, ki je utrpel poškodbo med košarkarsko igro, sta doživela dolge ure negotovosti in čakanja.

Prihod na urgenco – bolečina brez prednosti

Ob 17.29 sta prispela na urgenco, saj sin zaradi bolečine v nogi ni mogel stopiti nanjo.

Kljub očitni stiski je triažna sestra ocenila, da stanje ni nujno, saj je fant "prišepal" do vrat. Mama dodaja, da domnevno ni nihče povprašal o stopnji bolečine ali o naravi poškodbe.

Kar 9 ur do končne obravnave

• Slikanje poškodbe: Na slikanje sta bila poklicana šele ob 2.44 zjutraj, po več kot devetih urah čakanja.

• Diagnoza in zdravljenje: Zdravnik je potrdil poškodbo in sinu namestil hodni gips, vendar šele po treh četrtinah ure po opravljenem slikanju.

• Čas odhoda: Domov sta se vrnila šele ob 4. uri zjutraj.

  
  

Otroci naj bi imeli prednost, a tokrat je bilo drugače

Čeprav so na urgenci otroci običajno prednostno obravnavani, mama tokrat te izkušnje ni delila.

»Po osmih urah čakanja so nama končno namenili pozornost. Ostajala sem mirna, vendar sem vprašala, ali otroci nimajo prednosti. Odgovorili so mi, naj to povem zdravniku,« pripoveduje.

Dodala je, da je bilo parkiranje izjemno drago – v tem času je plačala kar 14 evrov, kar je dodatno povečalo razočaranje.

Skrb vzbujajoče razmere za vse paciente

Mama je med čakanjem opazila tudi druge paciente, ki so dolgo čakali brez informacij.

Poudarja, da je izvedela, da je delal le en zdravnik, kar je lahko razlog za počasno obravnavo.

Njena izkušnja izpostavlja težave, s katerimi se sooča zdravstveni sistem, ter pomembna vprašanja o organizaciji dela in odnosu do pacientov – še posebej do otrok, ki bi morali imeti prednost.

Kako naprej? Družine si zaslužijo bolj človeški in odziven pristop, še posebej v nujnih primerih.