˝Če bodo z Miklavžem parklji, mojega otroka ne bo!˝ To odgovarjajo na turističnem društvu..

Se bliža konec tradicije ali zgolj sprememba za boljše čase?

Sveti Jurij ob Ščavnici – Letos bo Miklavževanje v tem slikovitem slovenskem kraju nekoliko drugačno.

Namesto značilnih parkljev, ki so dolga leta prinašali strah in radovednost hkrati, bodo otroke pričakali le Miklavž in njegovi dobri spremljevalci – angelčki.

Ta odločitev je razburila mnoge in sprožila vprašanje: Ali se z umikom parkljev izgublja pomemben del naše tradicije, ali pa gre za premišljen korak v smeri bolj prijaznih otroških prireditev?

Parklji ostajajo doma – zakaj taka odločitev?

Ko se spomnimo Miklavža, se v naših mislih naslika podoba iz otroštva:

• Miklavž s košaro daril,

• angelčki, ki z nasmehom delijo bonbone,

• in seveda parklji, ki so s strašljivim rožljanjem verig poskrbeli, da smo si hitro premislili o kakšni poredni navadi.

A letos bo v Svetem Juriju ob Ščavnici Miklavževanje brez parkljev. Zakaj? Organizatorji so prejeli številne pritožbe, da so parklji preveč zastrašujoči za mlajše otroke.

“Želimo ustvariti dogodek, kjer se bodo vsi otroci počutili varno.

Na ta način vabimo tudi tiste starše, ki doslej svojih otrok zaradi strahu pred parklji niso pripeljali,” so pojasnili v Turističnem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici.

Tradicija ali sprememba za boljši svet?

Za mnoge je umik parkljev udar na tradicijo, ki že stoletja prinaša edinstveno vzgojno noto – otroke opomni na pomembnost pridnosti in spoštovanja.

A po drugi strani se zdi, da se Miklavževanje prilagaja sodobnemu času, kjer je poudarek na pozitivnih izkušnjah in manj na zastraševanju.

Kaj o tem menite vi?

• Je Miklavž brez parkljev še pravi Miklavž?

• Ali pa so takšne spremembe korak k bolj prijazni prihodnosti za naše otroke?

Ne glede na različna mnenja ostaja eno gotovo – Miklavževanje prinaša trenutke veselja, ki jih otroci ne bodo pozabili.

Letos bo to veselje v Svetem Juriju ob Ščavnici nekoliko manj strašljivo, a zato nič manj čarobno.

Tukaj ste ga pa, po mojem videnju, fejst u kamen!!! https://t.co/OkDGbjWO5t

— Rastislav Rastko Tepina (@LajnarEU) December 4, 2024

Ko pomislimo na Miklavža, si ga težko predstavljamo brez njegove druščine.

Parklji, ti strašljivi, a hkrati nepogrešljivi spremljevalci, so stoletja predstavljali kontrast med dobrim in slabim.

A letošnje spremembe v Svetem Juriju ob Ščavnici, kjer so parklji prvič izločeni, so sprožile številna vprašanja o prihodnosti tradicije.

Ali Miklavž brez parkljev izgubi dušo?

Za mnoge Slovence so parklji več kot le strašljive maske – so duša Miklavževe prireditve.

Brez njih Miklavž postane podoben prazniku brez kurentov na pust ali božiču brez snega – prazen, brez značaja.

Kritiki opozarjajo, da parklji ne predstavljajo zgolj strahu, temveč opomin na posledice slabega vedenja.

“Otroci morajo razumeti, da ima vsako dejanje svoje posledice,” je zapisal eden izmed ogorčenih komentatorjev na Facebooku.

Po drugi strani pa so starši, ki podpirajo odločitev, prepričani, da je strašenje otrok metoda, ki ne sodi več v sodobno vzgojo.

“Moj sin še zdaj sanja nočne more zaradi tiste noči, ko smo ga peljali na Miklavževanje,” je povedala ena izmed mamic na družbenih omrežjih.

Strokovnjaki razdeljeni

Tudi strokovna mnenja so različna:

• Psihologi opozarjajo, da lahko premočan strah povzroči pri otrocih tesnobo in dolgotrajne posledice. Dr. Maja Potočnik pravi: “Otroci se morajo soočiti z neprijetnimi občutki, vendar mora biti to narejeno z občutkom. Preveč intenzivno strašenje lahko naredi več škode kot koristi.”

• Kulturna antropologinja dr. Ana Kavčič pa poudarja, da so parklji simbolika, ki jo lahko prilagodimo času. “Ni treba, da so grozljivi. Lahko so prijazen, a hkrati močan opomnik na odgovornost in posledice.”

   

Moderna vzgoja ali preobčutljivost?

Vprašanje parkljev odpira večji konflikt naše dobe: ali smo kot družba postali preobčutljivi?

Starši, ki podpirajo spremembo, vidijo v tem prilagoditev sodobnim potrebam otrok.

Nasprotniki pa opozarjajo, da z odstranitvijo parkljev izgubljamo bistvo in čar tradicije.

Dilema pa sega še globlje. Nekateri opozarjajo, da se prireditve vse bolj prilagajajo komercialnim standardom.

“Kmalu bo Miklavž postal le še ena Instagram prijazna prireditev,” je cinično pripomnil eden izmed uporabnikov spleta.

Kaj pomeni sprememba za prihodnost tradicije?

Vprašanje ostaja: Je umik parkljev res korak k boljši prihodnosti za otroke? Ali pa s takimi odločitvami postopoma brišemo unikatnost naše kulture?

Ne glede na mnenja je jasno eno – Miklavževanje ostaja pomemben dogodek, ki nosi sporočilo o dobroti in odgovornosti.

Morda bomo čez leta našli ravnovesje med tradicijo in sodobnostjo, ki bo zadovoljilo vse.

Do takrat pa ostaja debata o parkljih odličen opomnik, da je vrednost tradicije prav v njeni zmožnosti prilagajanja času.