Prijazen smetar je več vreden kot nesramen vzvišen direktor!

Pred kratkim sem poklicala znanca, ki je zelo nuspešen in s katerim občasno sodelujem.

Njegov odziv? “Povej!” Šokirana sem obmolknila. Nobenega pozdrava, nobene prijaznosti.

Samo še en dokaz, da naziv ali položaj nimata nič skupnega s tem, ali nekdo zna profesionalno komunicirati – še manj pa biti prijazen.

Tudi do tistih, od katerih nimaš nobene koristi. Kaj pa kak pozdrav mogoče,” sem si mislila. Izustila pa nisem nič.

Empatija zobozdravnice

Pred dnevi sem z otrokom obiskala zobozdravnico, ki mu je z izjemno toplino in skrbjo polepšala obisk.

Med vrtanjem mu je pripovedovala pravljice, spuščala in dvigovala stol, se šalila in mu dajala petke.

Otroku je vlivala pogum, meni pa solze ganjenosti. “Tako bi moral delovati vsak, ki dela z ljudmi,” sem pomislila. Otrok je užival ob njej in z njo.

Laborantka brez vesti

A žal to ni vedno samoumevno. Nekaj dni kasneje sva z otrokom obiskala laboratorij, kjer je bila situacija povsem drugačna.

Laborantka je s svojim hladnim in nesramnim odnosom povsem prestrašila mojega otroka. “Marija, ti si pa res en strahopeten otrok,” je pripomnila, medtem ko ga je grobo zbodla. 

A se boš na faksu tud še vedno mame držal za kiklo?Kri mu je vzela grobo, brez vsakršnega občutka, ko je otrok nato zajokal, pa je rekla: “Kar deri se, bolj kot se boš drl, bolj ti bo kri tekla.” 

Njene besede so me prizadele bolj kot igla mojega otroka.

Ko delo postane breme, prijaznost izgine

Slaba plača, tečen šef, menstrualni cikel, pomanjkanje spanca ali mož, ki vara, ne bi smeli biti razlog, da se nekdo vsepovprek znaša nad svojimi strankami, pa naj bodo to pacienti, kupci, občani, ki stojijo v vrsti na upravni enoti, učenci ali kaj drugega. –  Metropolitan.si

Razumem, da je situacija v zdravstvu težka. Slabe plače, pritisk in naporne razmere. A to ne upravičuje zlivanja jeze na najbolj ranljive – paciente in otroke. “Gospa, vaše težave niso krivda mojega otroka,” bi ji želela povedati.

Seveda velja tudi obratno. Če smo natančni, mislim, da bi moral obstajati v peklu poseben krog za vse tiste, ki se znašajo nad natakarji, nič krivimi prodajalkami, učitelji in medicinskimi sestrami.

Mali ljudje, ki naredijo veliko

Na srečo še vedno obstajajo ljudje, kot je prodajalka Tanja v trgovini. Vedno me prijazno pozdravi, svetuje o izbiri jabolk in se nasmehne.

 “Zdravo, ooo, kako lepo ste se uredili. A ste šli za vikend na Joker out,” Ali dostavljavka Štefka, ki z neizmerno toplino vedno najde način, da mi olajša življenje.

 “Ne boste hodili pred vhod z dojenčkom, prinesem paket kar v stanovanje,” je nekoč rekla. Njen trud ni del njene službe – je del njene človečnosti.

Čeprav je delala tudi za vikend, čeprav je njeno delo slabo plačano in je pogosto tarča nesramnih in pikolovskih kupcev, je vedno prijazna.

Zame so vredna več kot predsednik uprave trgovske verige, za katero dela. Zaradi takih, kot je ona, grem rada v to trgovino, ne zaradi vseh marketinških aktivnosti, ki jih izvajajo.

Prijaznost se (s)plača

Svet bi bil lepši, če bi vsi naredili več, kot se od njih pričakuje. Ne gre za plačilo ali položaj, gre za srce.Veliki mali ljudje, kot sta Tanja in Štefka, nas opominjajo, da je prav prijaznost tista, ki pušča trajen vtis.

Če spadate mednje tudi vi, vedite, da ste dragoceni. Čeprav morda vaš šef ali plačilna lista tega ne povesta, ste tisti, ki svet spreminjate na bolje.

Povzeto po: Metropolitan.si