Terapevt Miha Kramli:˝Otroci, ki imajo omejen dostop do novih tehnologij, so bolj razviti in uspešni.˝

20.02.2025 Slovenija Mega

Miha Kramli, terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici, že vrsto let preučuje tako kemične kot nekemične odvisnosti.

Tokrat je za naš portal spregovoril o zasvojenosti z digitalnimi tehnologijami, o tem, kako vplivajo na razvoj otrok in mladostnikov, ter o tem, kako vzgajati otroke, da bo tehnologija služila njim – in ne obratno.

 

Je tehnologija prehitela družbo?

"Seveda," pravi Kramli. Šolski in družbeni sistemi ne dohajajo bliskovitega razvoja umetne inteligence.

Predstavljajte si osnovnošolca, ki pet ur na dan uporablja AI, nato pa mora v šoli poslušati klasično predavanje.

Možgani, navajeni visoke intenzivnosti in hitrih sprememb, se težko prilagodijo tradicionalnemu učenju.

Tehnologija je prehitela vse državne institucije, kar pomeni, da se nahajamo pred velikim izzivom, za katerega še nimamo pravega odgovora.

 

Kako tehnologija vpliva na razvoj otrok?

"Gre za hudo težavo," opozarja Kramli. Skozi tisočletja se je človeški jezik razvijal in oblikoval osebnost posameznika. Danes pa se prvič v zgodovini dogaja, da se te vezi prekinjajo.

Zakaj?

• Maternin jezik otroku pomaga, da se odpre svetu in razvije svojo osebnost.

• Jezik digitalnih omrežij (TikTok, Twitter …) pa povzroča poglobljanje vase in izolacijo.

   

Starši in učitelji pogosto opozarjajo, da otroci nočejo več govoriti z njimi.

Ne zato, ker jih ne bi želeli poslušati, ampak zato, ker so se naučili jezika digitalnega sveta, ki jih ne vodi v odnose, ampak v umik in pasivnost.

"V našem centru imamo vedno več staršev, ki pravijo, da otrok ne želi govoriti z njimi.

Zapre se v sobo in živi v svojem digitalnem svetu," opozarja Kramli.

 

Starši – prvi vzor pri uporabi tehnologije

Današnja težava je, da so že starši zasvojeni z novimi tehnologijami.

Kramli opisuje primer triletnika, ki verjame, da je dinozaver – ker doma neprestano gleda risanke in igra igrice o dinozavrih. Ko skupina od njega nekaj zahteva, odreagira kot dinozaver.

 

Glavni problem?

• Starši ne vidijo težave in se ne zavedajo, da njihov otrok ne razvija lastne osebnosti, temveč prevzema vloge iz digitalnega sveta.

• Mnogi starši ne ukrepajo pravočasno, kar vodi v popolno odvisnost in izgubo stika z realnostjo.

   

Kako oblikovati družinsko kulturo uporabe tehnologije?

📌 Kramlijeva rešitev:

1. Družinska pravila o tehnologiji – Ko starš vzame telefon, na glas pove:

   👉 "Zdaj grem na telefon za pol ure, potem ga odložim."

2. Prostorska omejitev – Telefon, računalnik in konzole nimajo mesta v otroški sobi.

3. Ekrani naj ne nadomeščajo vsakdanjih dejavnosti – Otroci morajo sodelovati v družinskem življenju (pripraviti hrano, pospravljati, igrati se na prostem).

4. Starši naj bodo zgled – Če se starši ne nadzorujejo, tudi otrok ne bo znal postaviti meja.

"Če starš pride domov, se zlekne na kavč s telefonom in ignorira otroke, jih s tem uči, da je telefon pomembnejši od družine," poudarja Kramli.

 

Šolski sistem – digitalizacija ali klasično izobraževanje?

Mnogi starši se bojijo, da bo njihov otrok ostal zaostal za vrstniki, če mu omejijo dostop do tehnologije. Kramli ta strah zavrača:

👉 "Otroci, ki so imeli omejen dostop do tehnologije, v 7 dneh nadoknadijo vse in so v življenju veliko bolj uspešni."

Največja napaka?

❌ Digitalizacija vrtcev in osnovnih šol – Otroci morajo najprej razviti osnovne možganske funkcije, šele nato se učiti uporabe tehnologije.

Kako ohraniti družinsko povezanost?

Raziskave kažejo, da se tam, kjer je družina vsaj 2–3 ure na dan povezana, možgani proizvedejo dovolj pozitivnih občutkov, ki spodbujajo psihično stabilnost in občutek varnosti.

📌 Kaj pomeni "biti povezan"?

• Skupno kuhanje, igranje, molitev, pogovor …

• Otrok naj bo vključen v dogajanje – naj opazuje, posluša, se uči iz realnega sveta.

   

"Ni treba, da se starši 3 ure osredotočajo le na otroka – pomembno je, da se zavedajo drug drugega in sodelujejo v vsakdanjem življenju," pravi Kramli.

Kako oblikovati otroka, ki bo kos izzivom življenja?

🧠 Razvoj možganov poteka v treh korakih:

1️⃣ Otrok mora slišati zgodbe in pravljice – vsaj 1.700-krat.

2️⃣ Ob tem mora razviti občutke – strah, veselje, sočutje …

3️⃣ S tem pridobi sposobnost abstraktnega razmišljanja, kar mu omogoča, da razvije vest in moralna načela.

👉 "Če otrok ne gre skozi te tri faze, bo odrasel brez lastnih stališč in brez moči odločanja – bo le sledil množici in trendom."

 

📌 Kaj lahko storijo starši?

• Bral mu pravljice, ga učijo zgodb, mu postavljajo meje.

• Vključujejo duhovnost – molitev, petje, družinske vrednote.

   

Pomen duhovnosti pri vzgoji in zdravljenju

Kramli je globoko veren in meni, da ima sodobna družba popačeno sliko o krščanstvu.

"Veliko ljudi je lačnih duhovnosti, a je Cerkev ne zna približati sodobnemu človeku," ugotavlja.

Namesto neskončnih sinodalnih dokumentov predlaga:

🏡 Ustvarjanje majhnih krščanskih skupnosti, kjer bi ljudje živeli vero skozi skupnost.

👉 "Papirji ne bodo nič spremenili. Potrebujemo dejanja – skupnosti, kjer se vera živi v vsakdanjem življenju."

 

Upanje obstaja – a zahteva trud

"Vsak problem ima rešitev," pravi Kramli. A večji kot je problem, večji vložek je potreben.

V Centru za zdravljenje odvisnosti imajo več kot 80 % uspešnost, a le pri tistih, ki so pripravljeni resnično delati na sebi.

👉 Sprememba se začne pri nas – pri starših, učiteljih in družbi kot celoti.

👉 Tehnologija mora služiti človeku, ne pa ga zasužnjiti.

 

Vir: Iskreni.net