To je moja borba:˝Nisem vedel, da imam raka, dokler ni bilo skoraj prepozno …˝

Ko ti zdravnik izreče besede "Imate tumor na ledvici," se svet za trenutek ustavi.

Zvoki utihnejo, vid zamegli, misli pa kričijo: "To ni mogoče."

Potem pa se realnost vrne – in s tem odločitev, ki spremeni vse.

Prvi šok: Kako? Zakaj? Kaj zdaj?

Reciva, da mi je ime Marko in da sem to na fotografiji jaz.

Vedno sem živel zdravo – veliko sem se gibal, jedel uravnoteženo, nisem kadil, alkohol sem pil le občasno. Ko sem šel na rutinske preventivne preiskave, nisem pričakoval nič posebnega.

A zdravnik me je presenetil:

🩸 "Vaši krvni testi niso povsem običajni."

Nisem se preveč obremenjeval – nekaj številk izven normale, kaj pa je to takega? Nobenih bolečin nisem imel, počutil sem se odlično.

Toda nato so sledile dodatne preiskave. Krvni testi so pokazali rahlo povišan kreatinin in hemoglobin. Nenavadno, a še vedno ne alarmantno.

In potem ultrazvok.

Zdravnik je obmolknil. Pogledal sem ga. V njegovih očeh je bilo nekaj, kar mi ni bilo všeč.

📞 Nekaj tednov kasneje: "Gospod, imamo rezultate. Imate tumor na ledvici."

🌍 Svet se je ustavil.

Operacija: Ko del tebe odide za vedno

"Odstraniti moramo vašo ledvico. Takoj."

💬 "Lahko čakate, a tvegate, da se rak razširi," mi je rekel kirurg. "Operacija vam reši življenje."

Te besede težko dojameš – vse dokler ne ležiš pod hladno bolnišnično lučjo in veš: Ko se zbudim, bom drugačen.

Ko so me prebudili iz anestezije, sem z roko segel proti trebuhu. Ledvica je bila za vedno izgubljena. In s tem tudi del mene.

A preživel sem. In to je edino, kar šteje.

Prvi meseci okrevanja: bolečina, strah, upanje

Okrevanje? Naporno. Počasno. Boleče.

🔹 Vsak gib – trud

🔹 Spanje? Nemogoče.

🔹 Počutil sem se šibkega, kot da telo išče nekaj, kar je izgubilo – in ga ne najde.

Najhuje? Strah.

Vsak glavobol, vsaka bolečina v trebuhu – "Se je rak vrnil?" Možgani iščejo potrditve, da je vse v redu, a dvomi ostajajo.

Zato sem začel graditi novo rutino. Vsak dan malo več hoje. Vsak teden manj bolečin. Majhne zmage so postale moj cilj.

Živeti z eno ledvico: Pravila igre

Zdaj pravila niso več ista.

✔️ Dovolj vode – a ne preveč.

✔️ Brez nevarnih zdravil (Ibuprofen? Ne, hvala!).

✔️ Manj soli, manj beljakovin – prevelika obremenitev za ledvico.

✔️ Kontrola krvnega tlaka – previsok pomeni večje tveganje.

✔️ Alkohol, kava? Zmerno.

In najpomembnejše: REDNI PREGLEDI.

Ker zdaj moja ena ledvica pomeni življenje.

Kako preprečiti bolezen?

Rak ledvic ni vedno predvidljiv, a nekateri dejavniki povečajo tveganje:

❌ Kajenje – tveganje je dvojno večje.

❌ Debelost – večja možnost razvoja tumorjev.

❌ Visok krvni tlak – eden ključnih rizičnih dejavnikov.

❌ Genetika – nekateri smo bolj nagnjeni k boleznim.

❌ Dolgotrajna uporaba nekaterih zdravil lahko poškoduje ledvice.

Najpomembneje? ✅ Preventivni pregledi.

Ker jaz sem dokaz, da zgodnje odkritje lahko reši življenje.

Se to kdaj konča?

Najhuje ni operacija. Ni bolečina. Najhuje je soočanje s samim sabo.

Nekega dne se zbudiš in pomisliš: "To se mi je res zgodilo."

In potem? Začneš živeti.

🔹 Delo, materialne dobrine, drobne zamere? Postanejo manj pomembne.

🔹 Kar ostane? Zdravje, ljudje, ki jih imaš rad, in vsak dan, ki ti je podarjen.

Nisem žrtev. Sem preživeli.

In to šteje. 💙