Na DUNAJSKIH osnovnih šolah več MUSLIMANOM kot KRISTJANOV: Tole je nov predmet, ki so ga uvedli

V avstrijski prestolnici Dunaj so otroci islamske veroizpovedi v lanskem šolskem letu prvič postali največja verska skupina v osnovnih in srednjih šolah, kažejo uradni podatki mestne uprave, ki jih povzema časnik Der Standard.

Slika je simbolična

Statistika, ki odpira pomembna vprašanja

Po podatkih urada mestne odbornice za izobraževanje Bettine Emmerling (stranka NEOS):

• v dunajske šole hodi približno 112.600 otrok,

• od tega jih je 41,2 % muslimanov (leto prej 39,4 %),

• 34,5 % otrok se izreka za kristjane:

  • 17,5 % rimskokatoličanov

  • 14,5 % pravoslavcev

• približno 23 % otrok nima verske pripadnosti,

• budisti (0,2 %), judje (0,1 %) in drugi (0,9 %) tvorijo manjšinske skupine.

»Raznolikost pomeni bogastvo«

Emmerlingova poudarja, da Dunaj kot mesto sprejema raznolikost, spodbuja medkulturni dialog in se zaveda izzivov, ki jih to prinaša:

»Na Dunaju nihče ne bi smel svojega načina življenja graditi na fundamentalistični razlagi verskih besedil, ki je sovražna do žensk, manjšin, države ali demokracije,« je dejala.

Ob tem pa opozarja tudi na rezultate raziskav, ki kažejo, da:

• so mladi muslimani v povprečju bolj verni,

• med njimi so pogostejši antisemitizem, odpor do enakosti spolov in sovražnost do LGBTIQ oseb.

Predlog za obvezni predmet: Življenje v demokraciji

Kot odgovor na te izzive predlaga uvedbo novega obveznega predmeta že v osnovni šoli – Življenje v demokraciji.

Cilj predmeta:

• skupno učenje o človekovem dostojanstvu,

• demokratičnih vrednotah,

• spoštovanju različnosti in

• sožitju v multikulturni družbi.

Predlog podpira tudi avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS), ki si prizadeva, da bi predmet postal del nacionalnega učnega načrta.

»Demokracijo, vrednote in etiko moramo učiti na skupni osnovi, ne ločeno po verski pripadnosti,« poudarja Wiederkehr.

Iskanje ravnotežja med svobodo in skupnim življenjem

Nova razprava na Dunaju je del širšega evropskega premisleka, kako uravnotežiti verske svoboščine z vzgojo mladih za življenje v vse bolj raznolikih skupnostih.

Kakšna prihodnost čaka evropske šole?

Kako ohraniti spoštovanje različnosti, hkrati pa zaščititi temeljne vrednote svobodne družbe?

To niso le politična vprašanja – to so vprašanja, ki zadevajo naše otroke, našo prihodnost in temelje sožitja, ki si ga kot kristjani prizadevamo graditi z ljubeznijo, resnico in pogumom.