OŠ Žalec pojasnjuje razburjenje zaradi vabila v albanščini: ˝Naš cilj je boljše razumevanje, ne izključevanje˝

Dvojezično vabilo na roditeljski sestanek razburilo del javnosti, šola pa poudarja: »Šlo je za pomoč in vključevanje staršev priseljencev.«

Na družbenih omrežjih je v zadnjih dneh završalo zaradi vabila na roditeljski sestanek I. osnovne šole Žalec, ki je bilo zapisano v slovenščini in albanščini.

Nekateri uporabniki so izrazili nezadovoljstvo, medtem ko je šola pojasnila, da je šlo zgolj za vabilo staršem priseljencev, namenjeno boljšemu razumevanju in vključevanju njihovih otrok v šolsko okolje.

Foto: Spletna stran I. Osnovna šola Žalec

Kritike na spletu in politični odzivi

Na omrežju X (nekdanji Twitter) so se nad dvojezičnim vabilom najprej zgražali v Slovenski demokratski mladini, podmladku stranke SDS. Zapisali so:

»Čas je, da se nehamo konstantno prilagajati drugim in da se tujci začnejo prilagajati nam!«

 

Danes sem bil obveščen o vabilu OŠ Žalec, ki je bilo napisano v albanskem jeziku.
Živimo v Sloveniji, kjer je uradni jezik slovenski.
Uradna komunikacija v javnih ustanovah mora biti v slovenskem jeziku!!!
Vse drugo je nedopustno!!!
Minister čakam odgovor! pic.twitter.com/ZQt5Z7TMIA

— Aleksander Rebersek (@AlexRebersek) October 20, 2025

 

Tudi poslanec Alexander Reberšek (NSi) je na to temo naslovil poslansko vprašanje ministru za vzgojo in izobraževanje.

Opozoril je na zakon o javni rabi slovenščine, ki določa, da je slovenščina uradni jezik Republike Slovenije in da naj bi v njem potekalo uradno sporazumevanje.

Zanima ga, kako bo ministrstvo zagotovilo spoštovanje te določbe v prihodnje.

Pojasnilo šole: vabilo je bilo namenjeno le albansko govorečim staršem

Ravnateljica Andreja Špajzer pojasnjuje, da je šola v septembru organizirala tri redne roditeljske sestanke, katerih vabila so bila izključno v slovenščini.

Ko pa so opazili, da se številni starši priseljencev teh sestankov niso udeležili, so se odločili za dodaten sestanek, namenjen prav njim – da bi jim predstavili osnovne informacije o šolskem delovanju, varnosti in vlogi staršev.

Vabilo, ki je dvignilo toliko prahu, je bilo torej namenjeno izključno albansko govorečim staršem.

»Komunikacija s starši otrok priseljencev je ključna za uspešno vključevanje otrok v novo okolje,« poudarja ravnateljica Špajzerova.

Na šoli učence priseljencev ni malo – kar 19 % vseh učencev, od tega 13,5 % albansko govorečih.

Poleg njih obiskujejo šolo tudi otroci iz držav bivše Jugoslavije, s katerimi se učitelji sporazumevajo tudi v angleščini ali hrvaščini, kadar je to potrebno.

 Pomoč za boljše razumevanje, ne uradni dokument

Ravnateljica pojasnjuje, da šola ne prevaja nobenih drugih obvestil in da uradna komunikacija poteka v slovenščini. V tem primeru je bil prevod dodan izključno za lažje razumevanje vsebine.

»Takšen način obveščanja sledi načelu enakosti in nediskriminacije ter največje koristi otroka, kot jo določa Konvencija o otrokovih pravicah.

Prevod omogoča staršem boljši dostop do informacij in spodbuja učinkovitejše sodelovanje med šolo in družinami,« je zapisala ravnateljica.

Ministrstvo: Šola ni kršila zakonodaje

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so potrdili, da šola ni kršila nobenega zakona. Sporočili so, da način obveščanja spada v pristojnost posamezne šole, ki se lahko prilagodi lokalnim značilnostim.

»Vzgojno-izobraževalno delo na šoli poteka v slovenščini. Roditeljski sestanek pa ni del izobraževalnega procesa, zato dvojezično vabilo ni v nasprotju z zakonodajo,« so poudarili.

Po njihovih besedah sta uspešna komunikacija s starši in razumevanje medsebojnih pričakovanj ključnega pomena za dober napredek otrok in mirno šolsko okolje.

Več priseljencev v Žalcu in širši regiji

Občina Žalec se, podobno kot številni slovenski kraji, v zadnjih letih sooča z večjim priseljevanjem.

• Leta 2016 je bilo med prebivalci 5 % tujih državljanov,

• v začetku 2025 pa že 9,7 %.

Za primerjavo: v Celju je ta delež letos že 16,3 %, v Ljubljani pa 14,8 %.

To pomeni, da se šole vse pogosteje srečujejo z izzivom, kako uspešno vključiti otroke priseljencev in hkrati ohranjati spoštovanje do slovenskega jezika in kulture.

 Spoštovanje, razumevanje in skupna odgovornost

Primer iz Žalca je ponovno odprl pomembno vprašanje: kako graditi družbo, ki ostaja zvesta svoji kulturi, hkrati pa ne zapira vrat tistim, ki prihajajo z drugimi jeziki in izkušnjami.

Šola se je odločila za pristop razumevanja in pomoči, ministrstvo pa ga je ocenilo kot v skladu z zakonodajo.

Morda je prav v tem tudi sporočilo za širšo družbo – da vključevanje ne pomeni izgube identitete, temveč most spoštovanja in sožitja, v katerem ima slovenščina še naprej častno in vodilno mesto.