Predlog delodajalcev: Božičnico naj krije državni proračun, ne podjetja

Delodajalske organizacije, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), so v torek naslovile ostro pismo na predsednika vlade Roberta Goloba, v katerem izražajo protest proti izključevanju iz socialnega dialoga.

Povod za to je bila ponedeljkova seja ESS, na kateri so vlada in sindikati razpravljali o predlogu zakona o zimskem regresu – brez navzočnosti delodajalcev.

Zakaj delodajalci protestirajo?

Po besedah Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) ter ostalih podpisnic (ZDS, TZS, GZS in ZDOPS) so bile njihove pripombe in predlogi v celoti prezrti.

"Ker odgovorov nismo dobili, tudi niso bili izpolnjeni temelji za vsebinsko razpravo. Bistvo socialnega dialoga je enakopravna vključenost vseh partnerjev. V tem primeru pa smo bili delodajalci popolnoma prezrti – že v fazi izhodišč," so zapisali.

“Zgolj pogovor med vlado in sindikati”

Delodajalci so poudarili, da udeležba na tovrstni seji ESS ni bila smiselna, saj niso bili vključeni niti v pripravo predloga zakona. Zato so se ponedeljkove seje namenoma niso udeležili.

"To ni bil socialni dialog, ampak zgolj še en pogovor med vlado in sindikati," so zapisali.

Ostre kritike ministra Mesca

Posebno ostro so se odzvali na ravnanje ministra za delo Luko Mesca, ki je sejo vodil kljub odsotnosti delodajalcev:

"Ostro nasprotujemo enostranskemu ravnanju ministra, ki dopušča in vodi razpravo brez nas. Takšno delovanje ruši temelje socialnega dialoga in ignorira gospodarstvo kot ključnega družbenega partnerja."

Spomnili so, da je bil julija 2023 prav zaradi podobnega vodenja že izveden izstop delodajalcev iz ESS. Če se bo trend nadaljeval, napovedujejo novo začasno obstrukcijo.

Kaj zahtevajo?

Delodajalske organizacije zahtevajo, da se:

• dialog nemudoma vrne v tripartitni okvir (vlada – sindikati – delodajalci),

• celoten zakon (in ne le minimalni parametri) odpre za pogajanja,

• ponovno vzpostavi vsebinski dialog s konkretnimi odgovori na njihove pripombe.

"Dogovor o zakonu je možen le v odprtem tripartitnem procesu, ne vnaprej določeni predstavi, kjer smo prisiljeni le k soglasju," so zapisali.

Božičnica v višini polovice minimalne plače – brez obdavčitve

Kljub nesklepčnosti seje je ESS vladni predlog vseeno obravnaval. Predlagana ureditev predvideva:

• neobdavčeno in neoprispevčeno božičnico v višini 50 % minimalne plače,

• možnost zamika izplačila za delodajalce v težavah.

Predlog zakona je vlada že obravnavala sredi oktobra, a brez podpore gospodarstva bo njegova legitimnost vprašljiva.

Kdo bo plačal božičnico?

Ena od predlogov delodajalskih organizacij je bil, da bi se božičnica izplačala iz državnega proračuna, če jo želi država uzakoniti kot obvezno.

Trenutno zakon predvideva, da jo krijejo zasebni delodajalci, ne glede na poslovno stanje podjetja.

Kdo bo prevzel odgovornost za zlom socialnega dialoga?

Spor razkriva poglabljanje nezaupanja med gospodarstvom in vlado. Delodajalci svarijo, da takšni enostranski postopki dolgoročno rušijo:

• zaupanje v ESS,

• stabilnost socialnega modela,

• pripravljenost na sodelovanje pri prihodnjih reformah.

Za zdaj kaže, da se bo polemika selila iz sejnih sob v javnost, s čimer bo pritisk na vlado vse večji.