Romom z dolgovi odvzeli številne avtomobile, oni pa:˝Ne zdi se mi prav, da nam odvzamejo avtomobile˝

V Krškem je danes potekal pomemben sestanek med predstavniki Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in romsko skupnostjo, kjer so spregovorili o vedno bolj pereči temi – zasegih vozil.

Od 30. oktobra naj bi FURS romskim prebivalcem zasegel že devet vozil, kar je v skupnosti sprožilo nemir, strah in negotovost.

 Zakaj jim jemljejo avtomobile?

Iz FURS pojasnjujejo, da gre za zakonite zasege zaradi dolgov iz naslova neplačanih glob, ki jih izdajajo Policija, mestno redarstvo ali drugi inšpekcijski organi.

Po njihovih podatkih znašajo dolgovi teh posameznikov več deset tisoč evrov, pri čemer naj bi največji dolg presegal celo 70.000 €.

Direktor FURS, Peter Grum, je poudaril:

"Ne ciljamo na Rome. Gre za dolžnike. Ekipe se nahajajo tam, kjer je največ neporavnanih glob, in to je trenutno jugovzhodna Slovenija."

Kaj pravijo Romi?

Romski predstavniki poudarjajo, da niso proti poravnavi dolgov, vendar prosijo za več razumevanja in možnost obročnega odplačevanja.

Marjan Brajdič iz Kerinovega Grma:

"Saj smo pripravljeni plačati. Zakaj se ne bi dogovorili za drugačen način – recimo daljše obročno odplačevanje? V enem letu marsikdo tega ne zmore."

Brajdič dodaja, da se mnogi bojijo voziti otroke v šolo, saj jim lahko vsak trenutek odvzamejo avto.

Tudi Zvonko Golobič, predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja, je izrazil nezadovoljstvo in opozoril, da so "ukrepi nastrojeni proti Romom".

Romski svetnik iz Krškega, Dejan Brajdič, je potrdil, da bodo vladi poslali predloge za bolj življenjsko zakonodajo, saj 12 mesecev za poplačilo dolga za številne pomeni pot v še večjo revščino.

Ključne točke sestanka:

• Od 30. oktobra – 9 zasegov vozil.

• Zasegi niso usmerjeni proti Romom, ampak dolžnikom.

• Večina največjih dolžnikov živi v jugovzhodni Sloveniji.

• Romi prosijo za podaljšanje roka za odplačilo dolgov.

• V skupnosti vlada strah in občutek nepravičnosti.

Solidarnost in sočutje kot pot naprej

Ta situacija nas znova spomni, kako pomembna je medsebojna solidarnost, odprt dialog in predvsem iskanje rešitev, ki nikogar ne pahnejo v brezup.

Romi si ne želijo privilegijev, želijo človeka vredno obravnavo in priložnost za pošteno poravnavo svojih obveznosti.

Kot družba, ki temelji na krščanskih vrednotah, smo dolžni poiskati rešitve, ki združujejo, ne razdvajajo.