Pozor! Kurjenje vejevja na vrtu lahko pomeni kazen do 4500 evrov

Mnogi spomladi čistijo vrtove in obrezujejo drevesa, vendar strokovnjaki opozarjajo, da lahko nepravilno ravnanje z zelenim odrezom prinese tudi visoke kazni.

Kurjenje vejevja in vrtnih ostankov v naseljih je namreč v Sloveniji strogo prepovedano, saj lahko resno poslabša kakovost zraka in vpliva na zdravje ljudi.

Kurjenje vrtnega odreza v naseljih je prepovedano

Po opozorilih Nacionalni inštitut za javno zdravje in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je kurjenje vrtnega odreza, vej ali listja v strnjenih naseljih prepovedano.

Razlogi za prepoved so predvsem zdravstveni in okoljski:

• pri nepopolnem izgorevanju nastajajo škodljive snovi,

• dim poslabša kakovost zraka,

• lahko negativno vpliva na zdravje ljudi in okolje.

Takšen material se namreč šteje za biološke komunalne odpadke, ki jih je treba odlagati ali kompostirati na predpisan način.

Na kmetijskih zemljiščih obstaja izjema

Zakonodaja razlikuje med:

• komunalnimi biološkimi odpadki,

• in kmetijskimi ostanki.

Po pojasnilih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kurjenje na kmetijskih zemljiščih lahko dovoljeno, vendar le pod določenimi pogoji.

Ključno pravilo je, da se ostanki ponovno uporabijo v kmetijstvu, na primer:

• pepel se uporabi za gnojenje zemljišč,

• material ni obravnavan kot odpadek, temveč kot del kmetijske prakse.

Če se biomasa kuri samo zato, da bi se je znebili, je to prepovedano.

Poseben primer: prvomajski kresovi

Zanimiv primer v Sloveniji so prvomajski kresovi. Čeprav tudi ti povzročajo emisije v zrak, jih zakonodaja dopušča pod določenimi pogoji.

Kresovanje je dovoljeno:

• na kmetijskih zemljiščih,

• ob upoštevanju varnostnih pravil,

• če država ni razglasila velike požarne ogroženosti.

Kazni so lahko zelo visoke

Kurjenje odpadkov na prostem ureja uredba o odpadkih, ki kršiteljem predvideva visoke globe.

Kazni lahko znašajo:

• 500 do 4500 evrov za fizične osebe,

• 10.000 do 30.000 evrov za pravne osebe.

Poleg tega lahko občinski inšpektorji na podlagi lokalnih odlokov izrečejo dodatne kazni, ki se običajno gibljejo:

• 200 do 400 evrov za posameznike,

• več kot 1200 evrov za podjetja ali samostojne podjetnike.

Kaj storiti z vrtnim odrezom?

Strokovnjaki zato priporočajo bolj okolju prijazne rešitve:

• kompostiranje,

• oddaja v zbirne centre,

• odvoz v zabojnike za biološke odpadke.

Na ta način lahko ohranimo čistejši zrak, zdravo okolje in se izognemo visokim kaznim.